Skoči do osrednje vsebine

Zasedanje ministrov za pravosodje EU

Ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič je sodelovala na zasedanju ministrov za pravosodje Evropske unije. Srečanje je zaradi aktualnih razmer, ki so posledica pandemije COVID-19, potekalo preko video konference.

Ministrica mag. Lilijana Kozlovič sedi za mizo in sodeluje na zasedanju prek video konference

Zasedanje Sveta ministrov za pravosodje EU prek video konference

V prvem delu zasedanja so bili predstavljeni Zaključki Sveta o dostopu do pravnega varstva in izkoriščanja možnosti, ki jih ponuja digitalizacija, s ciljem, da bi uporaba digitalnih rešitev omogočila čim širšo dostopnost do pravosodja ter varnejšo, hitrejšo in zanesljivejšo komunikacijo med pravosodnimi organi držav članic. Ministri so v razpravi podprli predlog zaključkov ter predlagali usmeritev Komisiji za pripravo sporočila in zakonodaje glede digitalizacije pravosodnega sodelovanja v EU. Poudarili so pomembnost napovedane Uredbe glede e-CODEX in ustrezno krepitev digitalnih veščin ter ustrezno zaščito interesov ranljivih skupin v okviru digitalizacije pravosodja.

Nadalje sta Evropska komisija in glavna evropska tožilka Kövesi predstavili zadnje stanje glede vzpostavitve Evropskega javnega tožilstva (EJT). Ministri so v razpravi podprli delovanje EJT in se zavezali, da bodo opravili še zadnje korake, ki jih je potrebno narediti, da bo tožilstvo lahko začelo delovati. Ministri so se strinjali, da je Evropsko javno tožilstvo neodvisno, so pa opozorili, da ne deluje v vakuumu in da se umešča v nacionalne sisteme, zato je pomembno sodelovanje z državami članicami. Ministrica Kozlovič je podprla prizadevanja za čim hitrejši začetek delovanja EJT ter se pridružila ministrom, ki so v svojih intervencijah izpostavili pomen transparentnosti delovanja in imenovanja ter skladnosti postopkov imenovanja delegiranih tožilcev s pravnim okvirjem delovanja EJT.

Ministri za pravosodje so po predstavitvi Strategije za učinkovitejši boj proti spolnim zlorabam otrok s ciljem zagotovitve učinkovitega odziva v boju proti spolnim zlorabam otrok na ravni EU, opravili razpravo, ki jo je nemško predsedstvo usmerilo na zlorabe v digitalnih medijih, ki so v porastu, še posebej v času pandemije, in na odstranitev teh vsebin s spleta.

Ministrica Kozlovič je poudarila, da je to problematika, ki nikoli ne sme biti umaknjena s politične agende. Podprla je skupno ukrepanje in poziv h krepitvi pravnega okvirja, ki bi zavezoval ponudnike internetnih storitev, da zaznavajo materiale, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok in take vsebine prijavljajo državnim organom. Prav tako je podprla namero Evropske komisije da se tudi po decembru 2020 ohrani pravna podlaga, ki zavezuje ponudnike internetnih storitev, da nadaljujejo s prostovoljnimi praksami za odkrivanje posnetkov spolnih zlorab otrok.

Ministrica je predstavila delovanje slovenskega sistema in ob tem izpostavila dobro delovanje Policije in Spletnega očesa, ki sta ključna deležnika pri odkrivanju spolnih zlorab na spletu. Poudarila je, da je praksa umika vsebin zlorab s spleta s strani slovenskih internetnih ponudnikov dobra, vendar je ob tem opozorila, da je večino posnetkov objavljenih na spletnih straneh ponudnikov izven Slovenije oziroma izven EU.

Poudarila je, da je potrebno tako v zakonodaji kot praksi vzpostaviti ravnovesje, ki bo omogočalo hitro odstranitev nedovoljenih vsebin s spleta, obenem pa ne bo dopuščalo cenzure legitimnih vsebin ter bo upoštevalo operativne potrebe organov pregona pri preiskavi ter pravice vseh vpletenih oziroma učinkovito sodno varstvo.

V nadaljevanju zasedanja sta Komisija in Predsedstvo poročala o stanju pogajanj za sklenitev bodočega Sporazuma med EU in ZDA za zagotovitev učinkovitejšega dostopa do elektronskih dokazov na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter o napredku pogajanj za sprejem drugega dodatnega protokola k Budimpeštanski konvenciji (Konvencija CETS182 o kibernetski kriminaliteti).

Ministri so v razpravi o antisemitizmu in sovražnem govoru izmenjali mnenja z direktorjem Agencije EU za temeljne pravice (FRA) o zaskrbljujočem trendu, ki se kaže v porastu napadov na Jude v mnogih državah članicah Unije, bodisi v obliki sovražnega govora ali pa verbalnega in fizičnega nasilja. Boj proti antisemitizmu je tudi ena od prioritet nemškega predsedovanja Svetu EU. Konec leta 2020 bo predvidoma sprejeta Deklaracija o boju zoper antisemitizem.

Sledila je predstavitev zaključkov, ki se navezujejo na izvajanje Listine EU o temeljnih pravicah (vidik umetne inteligence in digitalnih sprememb). Nemško predsedstvo se je v letošnjih zaključkih osredotočilo na zelo relevantno in aktualno temo umetne inteligence v povezavi z Listino, saj je potrebno pri razvoju in uporabi umetne inteligence dosledno spoštovati temeljne pravice. Področje digitalizacije in umetne inteligence bo tudi v času slovenskega predsedovanja EU predvidoma ena izmed prednostnih tem.

Pod točko razno je Komisija podala informacijo o sodbi Sodišča EU C-311/18 (Schrems II) z dne 16. 7. 2020, Republika Litva pa predstavila problematiko transferja obsojenih oseb iz tretjih držav v državo njihovega izvora.

Ministrica Lilijana Kozlovič sedi za mizo

Ministrica mag. Lilijana Kozlovič

Iskalnik