Skoči do osrednje vsebine

Tudi Ministrstvo za zdravje sodelovalo na Vrhu spretnosti 2020 z naslovom Strategije spretnosti za svet v okrevanju

Vrha spretnosti 2020, ki ga je v sodelovanju z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) organiziralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, se je udeležila vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za zdravstveno varstvo mag. Marija Magajne. Namen dogodka je bil odgovoriti na vprašanja, kako s celostnim pristopom in s strategijami za razvoj spretnosti prispevati k okrevanju po COVID-19 krizi. Slovenija je po Norveški in Portugalski tretja gostiteljica Vrha spretnosti.
mag. Marija Magajne, vršilka dolžnosti direktorice Direktorata za zdravstveno varstvo

mag. Marija Magajne, vršilka dolžnosti direktorice Direktorata za zdravstveno varstvo | Avtor: Ministrstvo za zdravje

Mag. Marija Magajne je v svojem nagovoru v okviru enega od delovnih omizij izpostavila pomen digitalizacije v zdravstvu in razvoj znanj in veščin pri njenem uvajanju v vsakdanje delo: »Dobro izobraženi, usposobljeni in motivirani zdravstveni delavci so ključnega pomena za pravočasen in ustrezen odziv. Epidemija COVID je ponovno poudarila in dokazala potrebo po trajnostnih naložbah v zdravstvene sisteme, vključno z zdravstveno delovno silo in njeno usposobljenostjo. Neverjetno je, kako se je v času epidemije in po njej pospešila digitalna preobrazba zdravstva. Telemedicina, na primer telefonska ali spletna posvetovanja, so v številnih primerih nadomestila osebno svetovanje. To je zahtevalo nove spretnosti, tako na strani zdravstvenih delavcev, kot tudi na strani pacientov in nakazuje nujo po dvigu zdravstvene in digitalne pismenosti, posebej med najbolj ranljivimi skupinami.« Slednje je ključno za učinkovito spopadanje z zdravstvenimi krizami, predvsem pa za bolj uspešno obvladovanje kroničnih bolezni in stanj. 

Slovenija se je z namenom dviga zdravstvene pismenosti pridružila 28 državam, ki bodo s Svetovno zdravstveno organizacijo merile stopnjo zdravstvene pismenosti. V Sloveniji bomo lahko primerjali lastne podatke s podatki drugih držav in nato določili prednostne naloge za izboljšanje stanja na tem področju. Zdravstvena pismenost je namreč izjemnega pomena za polnomočno udejanjanje pravic in obveznosti pacientov, kot aktivnih udeležencev v zdravstvenem procesu.