V pogovoru sta sogovornika posebej izpostavila pomen nadaljnje politične podpore držav pri naslavljanju najhujših kršitev zoper otroke v oboroženih spopadih, katerih trend in narava je v okoliščinah pandemije covida-19 še posebej zaskrbljujoča. Opredelila sta področja in možnosti vzajemnega sodelovanja, kjer lahko Slovenija prav zaradi svojih izkušenj in strokovnega znanja, pridobljenih z delovanjem Ustanove za krepitev človekove varnosti (ITF) in implementacijo humanitarnih projektov v procesih rehabilitacije in psihosocialne pomoči otrokom, travmatiziranim v oboroženih konfliktih, pomembno prispeva k izboljšanju sedanjega stanja.

Posebna predstavnica Gamba je izpostavila pomen zagotovitve univerzalnega dostopa do cepiva proti covidu-19, predvsem pa za tiste najbolj ranljive skupine, med katere sodijo otroci v oboroženih spopadih. Cepivo namreč nikakor ne sme postati orodje, s katerim bi vojskujoče se strani dosegale svoje politične cilje. Dodatno je izpostavila naraščajoči problem onemogočanja dostopa humanitarnim organizacijam do območij oboroženih spopadov ter vedno pogostejše napade na šole in bolnišnice. Oboje po besedah posebne predstavnice Gamba v največji meri prizadene prav otroke.

Državni sekretar Kajzer je potrdil zavezo Slovenije do učinkovite uveljavitve in zaščite pravic otrok, ki predstavlja nacionalno prioriteto slovenske zunanje politike. Slednjo Slovenija ciljno uresničuje na mednarodni in na ravni EU. Slovenija bo v vlogi predsedujoče Svetu EU okrepila sodelovanje z bruseljsko pisarno posebne predstavnice Združenih narodov in naslovila temeljne izzive, povezane tudi z modernizacijo EU dokumentov, ki se nanašajo na te vsebine.

Sogovornika sta se strinjala, da se prioritete Združenih narodov in Slovenije v pretežnem delu prekrivajo, kar predstavlja optimalno izhodišče za sodelovanje in doseganje vsaj nekaterih najbolj ključnih ciljev v procesih preprečevanja najhujših kršitev pravic otrok v oboroženih spopadih.