Udeleženci sestanka so se najprej posvetili analizi stanja na področju specializiranih oddelkov sodišč, na katerih rešujejo najzahtevnejše zadeve s področja organiziranega in gospodarskega kriminala ter korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj. Glavno težavo pri delovanju teh oddelkov že nekaj časa predstavlja težko obvladovanje visokega pripada novih zadev, k težavam specializiranih oddelkov pa precej prispeva tudi preširoko zastavljen zakonski okvir, ki določa nabor kaznivih dejanj, ki jih rešujejo na teh oddelkih.

Kot eno od najprimernejših rešitev so udeleženci sestanka izpostavili zakonsko možnost krčenja nabora zadev, ki jih obravnavajo specializirani oddelki, govorili pa so tudi o možnih zakonodajnih in drugih (že) razpoložljivih ukrepih, s katerimi bi reševanje nekaterih primerov prenesli na druge, redne oddelke sodišč ali pa bi jih celo lahko dodeljevali na druga, manj obremenjena sodišča po državi.

Predstavniki sodstva so opozorili na problem zastarele in neprimerne opreme za videokonference, pa tudi na prostorske ovire oziroma premajhne prostore za reševanje zadev s specializiranih oddelkov, v katere je običajno vključeno večje število strank. Ob tem so predstavniki sodstva še enkrat izpostavili tudi nujnost uvedbe enovitega prvostopenjskega sodnika, brez delitve na okrajne in okrožne sodnike, saj bi na ta način prvostopenjske sodnike lažje razporejali po sodiščih, s tem pa tudi lažje odpravili kadrovski primanjkljaj.