Bistvene novosti predloga zakona lahko strnemo v tri sklope. 

Evropsko javno tožilstvo in Evropski delegirani tožilec

• S spremembami bomo zagotovili pravočasno prilagoditev procesnih določb, potrebnih za začetek delovanja Evropskega javnega tožilstva in Evropskega delegiranega tožilca na podlagi Uredbe EU.
• Organizacijske vidike Evropskega javnega tožilstva in Evropskega delegiranega tožilca je uredila novela ZDT-1C leta 2019, procesne vidike pa v pretežni meri ureja že veljavni ZKP. Urediti pa je treba vprašanje t. i. tožilske preiskave.
• V predlogu novele je izbran pristop, da v zadevah, ki jih bo vodil Evropski delegirani tožilec, ne bo sodne preiskave, temveč le posamezna preiskovalna dejanja in neposredna obtožnica. Še vedno se ohranja pomembna vloga preiskovalnega sodnika, ki bo vodil posamezna preiskovalna dejanja, ključna pa je njegova vloga garanta zakonitosti.
• Položaj osumljenca se v specifičnem postopku po uredbi ne poslabšuje.
• Pristojnost Evropskega delegiranega tožilca bo omejena na kazniva dejanja oškodovanja finančnih interesov EU (povprečno 5 zadev letno).

Direktiva EU o varstvu mladoletnikov, storilcev kaznivih dejanj

• Že sedaj veljavne določbe v ZKP dopolnjujemo z garancijami, ki jih določa Direktiva.
• Namen je določiti skupna minimalna pravila o varstvu procesnih pravic oseb, mlajših od 18 let, ki so v kazenskem postopku, zato, da bodo lahko razumeli in spremljali postopek ter uveljavljali pravico do poštenega sojenja, preprečiti, da bi otroci ponovno storili kaznivo dejanje, in spodbuditi njihovo socialno vključevanje.

Predlogi iz prakse, spremenjena ustavno sodna praksa, ustvarjajo se pravne podlage za elektronsko poslovanje z namenom racionalizacije, večje transparentnosti in učinkovitosti.

Predlog Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj

Ob tej priložnosti je ministrica predstavila tudi ključne novosti predloga Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPPOKD), ki jih je vlada sprejela v začetku septembra in so bili posredovani v parlamentarno proceduro.

Kot je dejala ministrica, je varstvo osebnih podatkov ustavna kategorija in temeljna človekova pravica. »Vse od sprejetja GDPR posameznik v Sloveniji, sem prepričana, nima zagotovljenega varstva osebnih podatkov v obsegu, kot mu to zagotavlja njegova pravica, predvsem zato, ker nadzorni organ nima urejenih zakonskih pooblastil za nadzor in ukrepanje.«

Predlog zakona je pripravljen kot del novega razvoja zagotavljanja sistema in pravic s področja varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji. Pomeni prenos Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (Direktiva (EU) 2016/680), v pravni red Republike Slovenije.

Zakon primarno velja za policijo, državna tožilstva, zavode za prestajanje kazni zapora in probacijo. Delno velja tudi za kazensko sodstvo, vendar ne za del, ki se nanaša na neodvisno sodno odločanje – preiskovanje, sojenje, odločanje o pravnih sredstvih – glede na obveznost varovanja neodvisnosti sodstva iz drugega odstavka 45. člena Direktive (EU) 2016/680.

Nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov za vsebino iz tega predloga zakona je Informacijski pooblaščenec, kot je bil že do sedaj.

»Kot zagovornici transparentnosti in javnosti sem še toliko večjo pozornost posvetila iskanju sorazmerja, zato smo v veliki meri upoštevali pripombe Informacijske pooblaščenke, v določenem delu pa smo varovali javni interes. Povsod, kjer smo omejili pravice posameznika, smo določili varovalke, ki zagotavljajo preveritev in nadzor. V parlamentu bomo preverili pravilnost izvedenega testa sorazmernosti, verjamem, da bo razprava raznolika,« je zaključila ministrica.