S spremembami Zakona o državnem tožilstvu se zasleduje:
- skladnost, zakonitost in izvršljivost Uredbe EU o Agenciji EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) v slovenskem pravnem redu,
- odpravljajo se nepravilnosti, ki jih je pri izvajanju in beleženju pripravljenosti in dežurstva državnega tožilstva ugotovilo Računsko sodišče,
- dodatno se krepi vloga vodje državnega tožilstva pri zagotavljanju učinkovitosti in enotnosti pregona.

Uredba EU ustanavlja agencijo Eurojust z namenom izboljšati boj proti čezmejnemu kriminalu, in sicer tako, da ta postane bolj proaktiven. S spremembami zakona se določa postopek za imenovanje nacionalnega predstavnika, namestnika in pomočnika, kraj opravljanja nalog, mandat in pravice, ki jim gredo kot imenovanim predstavnikom iz Republike Slovenije.

Računsko sodišče je v reviziji Opravljanja nujnih procesnih dejanj v pravosodnih organih ugotovilo, da je sistem delno učinkovit in je zato posledično revidirancem naložilo odpravo določenih pomanjkljivosti. Na normativni ravni je bila organom naložena priprava normativnega okvirja za ureditev pravic in obveznosti javnih uslužbencev, ki sodelujejo pri opravljanju nujnih procesnih dejanj. S sprejetim zakonom določamo zakonsko podlago za sodelovanje državnotožilskega osebja pri opravljanju nujnih procesnih dejanj in ustrezno plačilo za opravljeno delo z navezavo na predpis, ki enotno ureja podlago in postopek določitve plač in dodatkov za celotni javni sektor.

Glede krepitve vloge vodje državnega tožilstva pri zagotavljanju učinkovitosti in enotnosti pregona je ob včerajšnji predstavitvi v Državnem zboru ministrica Kozlovič izpostavila, da »predlagana ureditev pomeni izvedbo tistega, kar že določa dokument enotna politika pregona glede zavrženj. Ta določa, da bo vzpostavljeno stalno spremljanje uporabe pooblastil za zavrženje kazenskih ovadb z namenom poenotenja tožilske prakse in pravilnega usmerjanja policije v primeru negativnih odločitev o pregonu. Kljub temu, da se generalni državni tožilec zaveda pomena zavrženj kazenskih ovadb za pravno varnost, pa je, žal, to spremljanje vzpostavljeno le na enem okrožnem državnem tožilstvu, in sicer le kot zadeva posebnega pomena.« Zato je nujno, da se sprejmejo ukrepi za še bolj uspešno delovanje državnotožilske organizacije. Ministrica je izpostavila, da gre v tem primeru za ukrep zakonodajalca, ki ne more posegati v samostojnost državnega tožilca, lahko pa z organizacijskimi ukrepi znotraj državnotožilske funkcije zagotavlja pravno varnost z zakonodajo.

Ob tem je ministrica poudarila dobro delo državnega tožilstva in uspešne rezultate njihovega dela v letu 2019, še posebej uspešen pregon najhujših kaznivih dejanj s področja gospodarske in bančne kriminalitete.