Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade Janez Janša gost AmCham Poslovnega zajtrka: Brez gospodarskega okrevanja ne bo dobre prihodnosti in stabilizacije

Predsednik vlade Janez Janša se je danes zjutraj udeležil AmCham poslovnega zajtrka, ki je potekal v Unionski dvorani GH Union v Ljubljani.

V pogovoru s predsednikom vlade so udeleženci spregovorili o strateškem pogledu na gospodarstvo in priložnostih za razvoj, o ključnih izzivih in pomembnih reformah za Slovenijo, o Sloveniji in njeni vlogi v EU, tudi v luči predsedovanja. V pogovoru so se dotaknili tudi transatlantskega sodelovanja.

"Trenutno je naš cilj, kar se sliši kot fraza po vsej Evropi, okrevanje in povečanje odpornosti," je v uvodu povedal premier in dodal, da je treba priznati, da je Slovenija po konkurenčnosti v zadnjih letih napredovala po majhnih korakih in smo nižje od 30. mesta na svetovni lestvici konkurenčnosti. "A po potencialih, ki jih imamo kot nacija in kot država, bi lahko bili boljši brez kakšnih večjih težav," je poudaril premier. Dodal je, da je mogoče opaziti tudi velik razkorak med tem, kako se je gospodarstvo oziroma zasebni sektor v tridesetih letih samostojnosti prilagajal modernim časom in kako se je prilagajalo podporno okolje. "Kar se tiče gospodarstva, je bilo zelo malo zaostanka, ker so podjetja na globalnem in evropskem trgu morala preživeti tudi v času gospodarske krize. Ko gre za podporno okolje, pa je ta zaostanek velik," je dejal premier in nadaljeval: "Tretjič vodim vlado, a je žal administracija, ki smo jo dobili v roke marca letos, najslabša doslej v povprečju, celo slabša od tiste, ki smo jo kot Demosova vlada podedovali. Zakaj? Ker se je vodila politika, ko se je v tem sektorju funkcioniranja države uveljavila uravnilovka." Kot je še pojasnil, je prva vlada Janeza Janše načrtno izobraževala mlade v okviru predsedovanja EU, ki pa so nato odšli v tujino, saj so bili preveč konkurenčni za naše okolje. "Naš prvi cilj, če govorimo o strategiji, pa je zmanjšati razliko, to je, da bo javni sektor nekje na nivoju časa in bo podporno okolje za gospodarstvo," je poudaril premier in opozoril, da so v javnem sektorju tudi sposobni ljudje in ljudje, ki se trudijo, ki delajo več od tega, za kar so plačani, "a večina se prilagaja neki uravnilovki". Ob tem je še dejal, da je včeraj že zasedala svetovalna skupina, ki proučuje plačni sistem.

Predsednik vlade je v nadaljevanju pohvalil slovensko gospodarstvo za ravnanje v pomladanskem delu epidemije s koronavirusom: "Slovenija je ena redkih držav, ki ni grobo zaustavljala industrije v pomladanskem času epidemije. Povsod, kjer so se lahko organizirali v skladu z novimi razmerami, je delo potekalo normalno in zaradi tega so ekonomske posledice epidemije v Sloveniji vsaj za kakšen odstotek blažje kot v povprečju v Evropi." Ob tem je poudaril, da je v prvih šestih mesecih izvoz padel le za nekaj odstotkov, izvoz pa je zelo velik generator BDP. "Ko pogledamo epidemiološko sliko po sektorjih, vidimo, da je bila slovenska industrija najbolj resno organizirana," je poudaril premier in nadaljeval, da se je dobro organizirala tudi večina storitvenega sektorja. "Seveda so bili prizadeti tudi nekateri sektorji gospodarstva, ki so bili zaustavljeni, torej nekatere storitve, industrija dogodkov, in sedaj te probleme naslavljamo posebej." Ne glede na to je premier Janša mnenja, da je spomladansko dogajanje v gospodarstvu ob epidemiji znak, da je gospodarstvo v Sloveniji zdravo.

Na vprašanje o tem, kaj je pred nami v jeseni, je premier dejal, da "smo spomladi povedali, da bomo lahko jeseni brez večjih restrikcij preživeli, dokler ne bo učinkovitega zdravila in cepiva za vse, če bomo v tem času uspeli izdelati in uporabljati digitalno aplikacijo za opozarjanje pred okužbami. Še vedno je ta aplikacija prostovoljna." Obvezna aplikacija bi po besedah predsednika vlade funkcionirala, če bi bila narejena na evropski ravni in bi omogočala tudi normalno prehajanje meja, "vendar tega nimamo". "EU se ni uspelo dogovoriti za to aplikacijo, preveč je ovir zaradi varstva zasebnosti, kar je smešno, ker večina aplikacij, ki jih imamo na svojih pametnih telefonih, pobere več osebnih podatkov kot aplikacija za ščitenje pred koronavirusom," je poudaril premier. "Veliko restrikcij ne bi bilo potrebnih, če bi imeli vsi naloženo aplikacijo in če bi se ukrepi dosledno upoštevali," je še menil premier, ki na vprašanje, zakaj ob večjem številu okuženih še ni razglašena epidemija, odgovarja, da kritična številka ni število okuženih, ampak število zasedenih bolniških postelj. "Kritična meja so kapacitete slovenskega zdravstva," je dejal Janša in dodal, da so v tem trenutku zadeve obvladljive. V nadaljevanju je še poudaril, da smo "ena prvih držav v Evropi, ki je izdelala model, kakšni bodo načrt in ukrepi za naprej, glede na dogajanje, tako da bodo stvari bolj predvidljive". Ob tem je javno predstavitev načrtov napovedal v kratkem.

Premier je dejal tudi, da za zdaj ne kaže, da bi gospodarsko okrevanje trajalo še leta, kot napovedujejo nekateri. "Slovensko in evropsko gospodarstvo sta v bistveno boljši kondiciji kot leta 2009 ali 2008. Takrat so bile tudi banke izrazito prizadete in je veliko davkoplačevalskega denarja šlo za sanacijo bank, tokrat pa banke sodelujejo pri reševanju situacije z odlogom plačil, s kreditiranjem, ker so likvidne, torej ne gre samo za ukrepe s strani države, ampak tudi za ukrepe s strani finančnega sektorja, zato je situacija bistveno bolj ugodna," je dejal predsednik vlade in dodal, da smo tudi zaradi dobrega rezultata julijskega Evropskega sveta, ki je vsaj za letos rešil stanje evropskega gospodarstva, lahko optimistični glede prihodnosti. "Slovensko gospodarstvo bo zagotovo videlo priložnosti v razpisih za evropska sredstva, večji problem pa je podporno okolje, ki ga je treba usposobiti tako, da bo v duhu časa, v katerem živimo," je še povedal premier in poudaril, da moramo biti sposobni obdržati lastno znanje doma in tudi privabiti tuje znanje. Izrazil je tudi mnenje, da je socialni dialog v Sloveniji na žalost predvsem glas tistih, ki nasprotujejo kakršni koli spremembi, in je močnejši kot glas tistih, ki se zavedajo dejanskih razmer.

V zvezi s črpanjem evropskih sredstev je premier Janša dejal, da je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo izredno naklonjeno sodelovanju z gospodarstvom in da je pomembno, da se gospodarstveniki k sodelovanju povabijo že zdaj, ko se delajo in oblikujejo merila in načrti. Po njegovem mnenju bo brez sodelovanja v tej fazi veliko priložnosti zamujenih: "Po eni strani govorimo o digitalni Evropi, o digitalizaciji, ko pogledaš prakso, pa se je evropski denar doslej investiral predvsem v izgradnjo kolesarskih stez." Ob tem je posebej poudaril, da s tem seveda ni nič narobe, a da bi po njegovi oceni večina evropskih sredstev morala iti v raziskave in razvoj, v to, da bi se v konkretnem podjetju neki izdelek naredil bolje, z manjšimi stroški, z več avtomatizacije. Po oceni predsednika vlade bi moralo gospodarstvo imeti tudi več povezav z znanstvenoraziskovalnim sektorjem, ki bi moral biti v ta del družbe bolj vpet.

Na vprašanje o tem, ali bi se za evropske projekte lahko oblikovalo tudi neko zasebno partnerstvo, je premier odgovoril, da "praksa kaže, da kjer je neposredni interes, zasebni vlagatelj, potem se projekt izpelje bolj racionalno in hitreje in doseže svoj namen, kjer pa tega ni, kot vidimo iz prakse zadnjih dveh večletnih finančnih okvirov, se marsikateri projekt izpelje zato, da se počrpajo evropska sredstva. A menim, da uspeh ni, da se denar porabi in da nekaj dobro izpade na grafikah in statistiki, ampak da bi moral biti naš cilj, da se sredstva investirajo produktivno, torej da od tega nekaj je, in to je lažje, kadar je zraven neposreden gospodarski interes."

Glede vlaganja v delnice in razvojne projekte ter občinske in državne obveznice je premier dejal, da se o tem razpravlja ne le v Sloveniji, temveč tudi v drugih evropskih državah: "Denar, ki so ga ljudje privarčevali, se je v času koronakrize povečal, saj se ni trošilo. Sedaj pa je treba obnoviti zaupanje glede vlaganja v državne obveznice in ljudem predstaviti varnost teh naložb."

V nadaljevanju pogovora je predsednik vlade spregovoril tudi o demografskem skladu in pri tem poudaril: "Zagotovo se ne bomo lotevali celovite pokojninske reforme, saj za to ni časa, bomo pa naredili marsikaj, da se bo stanje v pokojninski blagajni izboljšalo in da se bo pritisk na živo delo razbremenil." Demografski sklad je ocenil kot okvir, na podlagi katerega državno premoženje ne bo več kopnelo, saj bodo vzpostavljena ustrezna merila. "O demografskem skladu govorimo že 15 let, tokrat pa smo prvič prišli do dogovora, da se to poenostavi, racionalizira in naredi transparentno, zakon pa je tudi že pripravljen," je še povedal predsednik vlade, ki je obenem tudi opozoril, da ob sedanjem upravljanju državnega premoženja država izgubi približno 50 milijonov evrov: "Prav zaradi razdrobljenosti državnega premoženja gre veliko denarja v prazno."

Glede zunanje politike je premier dejal, da se "ne želimo spuščati v sizifovske debate, kaj je jedrna Evropa, kaj ni, kaj je Višegrajska skupina in kaj francosko-nemški vlak. Cilj Slovenije je, da se Evropska unija ohrani. V tem trenutku Evropa potrebuje stabilizacijo, po vseh teh šokih, po brexitu, koronavirusu, razpravah o novi pogodbi, … ki jih je preživela. Tudi na nivoju Evrope je treba zagotoviti okrevanje in odpornost. Zato smo že v začetku spomladi v program nemško-portugalsko-slovenskega tria vpisali dve prioriteti, to je izdelava evropskega strateškega načrta za obrambo pred pandemijo in obrambo pred kibernetskimi napadi." Premier je dodal, da je interes Slovenije, da je Evropa varna, da se razvija naprej, da ostaja v okvirih, ki so za Slovenijo ugodni, to je v okviru Lizbonske pogodbe.

Predsednik vlade Janez Janša je spregovoril tudi o digitalnem davku. "Za Evropo je to bolj ključno, kot se je doslej govorilo. Vsi IT-velikani ustvarjajo dobiček v Evropi, pretaka pa se v Kalifornijo. Nobena posamična država tega ni sposobna sama rešiti in urediti, potrebujemo EU, potrebujemo skupno mizo, kjer se bosta EU in ZDA pogovorili o tem. Mislim tudi, da bodo prihodnja leta pokazala, da bo svet še vedno globalen, bo pa na področjih in v sferah, ki so se izkazale za kritične, prišlo do dodatnih omejitev," je ocenil premier.

"Tako v interesu Evrope kot Slovenije je, da so transatlantski odnosi dobri," je dejal predsednik vlade Janez Janša in dodal, da so zanj ZDA še vedno enako pomemben dejavnik kot pred 30 leti, ko je Slovenija nastajala. "Strateško gledano Evropa in ZDA predstavljajo neko celoto v vrednotnem in gospodarskem smislu, vsaj ko gre za ključne sektorje, umetno inteligenco, in kar vidimo kot digitalno zeleno prihodnost," je povedal premier in dodal, da gre v mnogih delih in sektorjih za povezano celoto, "in to dejstvo bo narekovalo številne odnose tudi v prihodnje".

"Slovenija se ne vidi v konfliktu med Evropo in ZDA, temveč tudi naše zavezništvo v okviru Nata jemljemo resno in tudi dosedanja zgodovina je že pokazala, da Evropa, ko gre za najbolj kritične trenutke, na neki način lahko računa na ZDA," je povedal predsednik vlade. Ob tem je bil tudi mnenja, da se mora Evropa postaviti na lastne noge, ko gre za varnost v soseščini: "Ne moremo pričakovati, da bo Amerika reševala razmere v Libiji in vprašanje ilegalnih migracij na evropskih tleh, to je domača naloga, ki jo mora opraviti Evropa. Verjetno tudi Amerika ne pričakuje, da bo Evropa pomagala pri težavah v Pacifiku, saj je to domača naloga, ki jo morajo opraviti Američani sami."

Premier je ob zaključku pogovora še dejal, da je vlada, kadar koli jo je vodil, opoziciji vedno ponudila priložnost za sodelovanje. "Nikoli nismo nikogar izključevali," je spomnil. Ob vprašanju enotnosti v Sloveniji, ki je obstajala že pred 30 leti, pa, da je še vedno prisotna. "Pri strateških vprašanjih bomo zagotovo poenoteni. Če bi ljudi danes vprašali, ali bi bili samostojni, ali bi bili člani EU ali člani Nata, ne dvomim o izidu glasovanja. Če pa bi ljudi vprašali o demografskem skladu, ali o tujih investicijah, ali gospodarski rasti, pa dvomim, da bi bili enotni," je še povedal predsednik vlade Janez Janša.