Skoči do osrednje vsebine

»Etika pri ponovni uporabi podatkov v digitalni družbi« (okrogla miza ob Svetovnem dnevu pravice vedeti)

V okviru dogodkov ob Svetovnem dnevu pravice vedeti je danes, 29. septembra 2020, v organizaciji Ministrstva za javno upravo, Informacijskega pooblaščenca, Tehnološkega parka Ljubljana in Gospodarske zbornice Slovenije potekal virtualni dogodek z naslovom Etika pri ponovni uporabi podatkov v digitalni družbi. Namen dogodka je bil sprožiti procese, ki bodo odločevalcem dale odziv skupnosti glede prehoda v digitalno družbo.

V sodobni družbi so namreč odprti podatki osnova za številne nove izdelke in storitve, ki povečujejo produktivnost in učinkovitost, omogočajo bolj prilagojene izdelke in storitve ter omogočajo boljše oblikovanje politik in nadgradnjo javnopravnih storitev. Razpoložljivost podatkov je ključnega pomena tudi za razvoj sistemov umetne inteligence, saj se izdelki in storitve hitro premikajo od prepoznavanja vzorcev, do vpogleda v bolj sofisticirane tehnike napovedovanja in s tem do boljših odločitev.

V okviru dogodka, ki je potekal preko on-line video povezave, je pozdravni nagovor najprej podala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki je izpostavila, da je etika pri urejanju razmerij na področju odprtih podatkov vedno bolj pomembna, pri čemer je enoznačno definicijo etike sicer težko podati, a je pomembno, da družba na tem področju določi vsaj minimalna pravila skupnega ravnanja. Tudi na področju etike pri ponovni uporabi podatkov iščemo ravnovesje med dvema človekovima pravicama: pravico do svobode izražanja in s tem povezano pravico do pridobivanja in uporabo podatkov ter pravico do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Poudarila je, da lahko samo s povezovanjem različnih mnenj in pristopov dobimo celovite rešitve, te pa vodijo v boljšo, bolj odprto družbo in v večjo družbeno blaginjo.

Nato je udeležence nagovoril minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ki je uvodoma izrazil zadovoljstvo glede organizacije dogodka, ki je potekal v sodelovanju z Informacijskim pooblaščencem, ter se dotaknil aktivnosti ministrstva na področju odpiranja podatkov javnega sektorja. Slednje po njegovem mnenju pomembno prispeva k transparentnosti delovanja javnega sektorja kot ključnega pospeševalnika razvoja, na tem področju pa je izpostavil Nacionalni portal odprtih podatkov (OPSI), ki služi kot centralni katalog vseh evidenc in je hkrati enotna vstopna točka, preko katere lahko vsakdo pridobi javno dostopne podatke v odprti in strojno berljivi obliki. »Portal OPSI je vzor dobrega sodelovanja med različnimi organi, saj podatke pridobiva ne le iz državne in javne uprave, ampak iz širšega javnega sektorja na način neposrednega harvestinga. Cilj portala je tudi nadaljnje povezovanje z gospodarstvom«, je poudaril minister. V nagovoru se je dotaknil tudi časa, ki ga je zaznamoval korona virus, ko je poudarek na »digitalnem« in spletnih orodnih še toliko večji: »Zainteresiranim ponovnim uporabnikom je na voljo vedno več digitaliziranih podatkov, tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju, kar omogoča nove uvide v informacije ter odpira nove priložnosti, saj so podatki ključna surovina za inovacije, analize, razvoj pametnih aplikacij, pametnih mest, znanosti in umetne inteligence.« Minister ocenjuje, da nove tehnologije in dosegljivost masovnih podatkov pomenijo razvoj, ki ga ni mogoče ustaviti, istočasno pa odpirajo mnoga vprašanja, kako zagotoviti, da bo ta razvoj in obdelava podatkov, ki se jo omogoča, družbeno odgovorna in osredotočena na človeka. »Institucije javnega sektorja morajo delovati odgovorno in transparentno, hkrati učinkovito, kvalitetno in inovativno, pri vsem pa zasledovati javni interes. Glavni namen digitalnih storitev v javnem sektorju je olajšati in poenostaviti življenje državljanom, podjetjem in nenazadnje javnim institucijam ter s tem povečati skupno zadovoljstvo. Zastavlja se tudi vprašanje v kolikšni meri to velja za zasebni sektor. Kot veste, sta tako digitalizacija kot tudi umetna inteligenca prioritetni področji aktualnega tria predsedujočih držav Svetu Evropske unije. Družbeno odgovorni in na človeka osredotočeni razvoj in uporaba informacijskih tehnologij, je zato ena od pomembnejših aktualnih tem tako delovnih skupin na Svetu kot tudi Berlinske deklaracije o informacijski družbi, ki bo sprejeta v času nemškega predsedovanja. Tudi zato bo doprinos k osvetlitvi te tematike v okviru današnje okrogle mize, z deležniki iz javne uprave, akademske sfere in civilne družbe, zelo dobrodošel”, je še poudaril  minister.

Sledila je Ulla Hudina-Kmetič, namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, ki je predstavila smernice delovanja Evropske unije na tem področju, nato pa se je dogodek nadaljeval z okroglo mizo, na kateri so sodelovali: dr. Olga Markič (profesorica na Oddelku za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani), Nika Mahnič (Researcher in Data Ethics and Politic), dr. Aleš Završnik (izredni profesor, znanstveni svetnik, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani), mag. Andrej Tomšič (namestnik Informacijske pooblaščenke), Lenart Kučić (novinar neodvisnega medija podcrto.si) in akad. prof. dr. Ivan Bratko (predstojnik laboratorija za Umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko). Moderator okrogle mize, ki je potekala v dveh tematskih krogih, je bil Jaka Repanšek. Udeleženci okrogle mize so podali svoj pogled, videnje na to, kje postaviti etične meje, ko govorimo o varstvu zasebnosti ter osebnih podatkov in dostopu do informacij, ki so na voljo javnosti ter izpostavili, da je treba etiko postavljati v ospredje. Prav zaradi ugotovitev, da pravni okvir in regulacija varovanja podatkov zaostajata za razvojem ponovne uporabe podatkov in razvojem umetne inteligence, moramo vztrajati, da se slednje uredi celovito, na področju celotne Evropske unije. Tehtanje med ustavno pravico dostopa do podatkov in pravico do zasebnega bo vedno obstajalo, pa vendar moramo pri tem ohranjati transparentnost sistemov. Razpravljavci so izpostavili nekaj primerov, ki se jim zdijo etično sporni, ko govorimo o uporabi podatkov in bi jih bilo treba zakonodajno urediti. Na primer potrebno je dati možnost omejevanja in etičnega zbiranja podatkov, ki se nanašajo na prepoznavanje obrazov. Etično sporno je razpoznavanje čustev, na primer takrat, ko človek namerno prikriva svoja čustva. V takšnih primerih imajo ljudje pravico do zasebnosti, tudi ko želijo nekatera čustva obelodaniti ali prikriti, so izpostavili sodelujoči na okrogli mizi. Podpirajo, da se nekatera orodja postavi pod natančne preizkuse, saj na področju kognitivne znanosti ugotavljajo oziroma so zaskrbljeni, da se z argumentom razvoja znanosti in znanja podatki izkoriščajo za druge namene. Tudi na področju podatkov, ki se nanašajo na zdravstvo in zaščito pacientov, je treba doseči trdni dogovor ter apelirati na vzpostavitev dolgoročne konvencije, ki bo urejala varovanje podatkov na tem področju. Ob vsem tem ne smemo pozabiti na podatkovno opismenjevanje, saj gre za pomemben izziv. Ljudje se morajo izobraziti in razumeti ponovno uporabo podatkov, da jim ta ne bo vzbujala dodatnega dvoma ali strahu, kaj se s podatki dogaja. Ker ljudje ne poznajo vseh novih tehnologij na področju odprtih podatkov, je omenjenega strahu prisotnega več, kot bi bilo potrebno. Infrastruktura na področju digitalizacije nam omogoča razvoj, tudi takšne video konference, medtem ko je preprodaja podatkov nevarna in sporna. Ločiti je treba, ali gre za načrtno izkoriščanje ali abstraktno komuniciranje s pomočjo podatkov. Pri sami regulaciji pa se moramo v prvi vrsti vprašati in natančno definirati, kaj hočemo z določeni zakoni doseči, kaj je njihov namen in kaj želimo z njimi uveljaviti, so še izpostavili sodelujoči. Med zaključki okrogle mize je bila ugotovitev, da je tehtanje med varstvom zasebnosti in dostopom do informacij v luči digitalizacije vprašanje, na katerega bomo morali v prihodnosti bolj konkretno odgovoriti.

Moderator Jaka Repanšek, je ob koncu spomnil, da gre za prvo srečanje na tem področju, v prihodnje pa mu bosta sledili še dve podobni okrogli mizi. Njihov cilj je opozoriti na etiko pri urejanju področja odprtih podatkov.

Posnetek okrogle mize Etika pri ponovni uporabi podatkov v digitalni družbi.

Svetovni dan pravice vedeti

V zadnjem tednu septembra po vsem svetu potekajo aktivnosti, ki zaznamujejo Svetovni dan pravice vedeti (praznujemo ga 28. septembra). Ta dan so leta 2002 razglasile nevladne organizacije, povezane v mrežo Freedom of Information Advokates Network (FOIAnet), v letu 2019 pa ga je za Mednarodni dan Univerzalne pravice dostopa do informacij razglasila 74. generalna skupščina Združenih narodov.

Iskalnik