Skoči do osrednje vsebine

Skupno poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2019

Vlada Republike Slovenije se je na 33. redni seji seznanila s Skupnim poročilom o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2019. Zakon o prostovoljstvu določa, da mora ministrstvo, pristojno za javno upravo, na podlagi zbira podatkov, ki ga pripravi pristojna agencija za javnopravne evidence in storitve, pripraviti skupno poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za preteklo koledarsko leto in ga predložiti Vladi Republike Slovenije v seznanitev. V letošnjem letu je bil rok za oddajo letnih poročil in poročil o prostovoljstvu zaradi epidemije koronavirusa prestavljen za dva meseca.
razmerje prostovoljcev po regijah in po področjih dela

grafični prikaz iz poročila za leto 2019 | Avtor: MJU

1 / 2

Podatki iz Skupnega poročila o prostovoljstvu za leto 2019 kažejo, da slovenski prostovoljci, ki delujejo v okviru prostovoljskih organizacij in javnih zavodov, opravijo več kot enajst milijonov in pol ur prostovoljskega dela. Ocenjena vrednost prispevka prostovoljskega dela k družbeni blaginji je več kot 115 milijonov evrov. Če bi upoštevali prostovoljsko delo, ki poteka neorganizirano, bi bila ta številka še višja.

Stanje prostovoljstva v preteklem letu nazorno ponazarja infografika.

Iz podatkov za preteklo leto izhaja, da se je povečal vpis prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom v vpisnik, prav tako se je, kot omenjeno, povečalo število prostovoljcev in opravljenih prostovoljskih ur.

Za leto 2019 je bil narejen podrobnejši pregled prostovoljstva po posameznih statističnih regijah. Iz zbranih podatkov je razvidno, da je največ organizacij, ki so vpisane v vpisnik, prostovoljskih ur ter prostovoljcev v Osrednjeslovenski regiji. Delno je navedeno posledica dejstva, da ravno v tej regiji deluje veliko profesionaliziranih prostovoljskih organizacij, ki jim vodenje evidenc ter poročanje ne predstavljajo večjih težav oziroma prevelikih administrativnih bremen. Na tem mestu je potrebno ponovno poudariti, kako pomembno je, da se organizacije vpisujejo v vpisnik, saj bo le na ta način viden prispevek prostovoljstva k družbeni blaginji, z višjim številom vpisanih organizacij v vpisnik pa bo zagotovljena tudi večja preglednost delovanja prostovoljstva v Sloveniji.

Analiza je ponovno pokazala, da je najmanj organiziranega in zabeleženega prostovoljstva med mladimi. Zavedati se je treba, da je prostovoljstvo pomemben segment vzgoje, prispeva k socialnemu razvoju mladih in njihovi osebnostni rasti, zato si je vsakodnevno potrebno prizadevati, da se vrednote prostovoljstva med mladimi širijo. Za kakovostno prostovoljstvo med mladimi pa je nujno potrebno zagotoviti mentorje. V strategiji je eden izmed temeljnih strateških ciljev kakovostno in trajnostno naravnano prostovoljstvo, ki je široko prepoznano kot vrednota in pomembno prispeva k družbeni blaginji. Ministrstvo je tako skladno s cilji strategije tudi v letu 2019 objavilo Javni razpis za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva 2019, katerega namen je subvencioniranje 120 trajnostno naravnanih delovnih mest za razvoj in profesionalizacijo v nevladnih organizacijah, od tega 20 trajnostno naravnanih delovnih mest za mentorje in koordinatorje prostovoljstva v prostovoljskih organizacijah.

Vlada si bo tudi v prihodnje prizadevala za uresničevanje strategije in s tem za organizirano, kakovostno in trajno naravnano prostovoljstvo, ki je prepoznano in cenjeno kot vrednota in pomembno prispeva k družbeni blaginji. To bo uresničevala s prikazom dejanskega prostovoljskega prispevka k družbeni blaginji, z ozaveščanjem o pomenu prostovoljstva in s promocijo pomembnosti jasnega pregleda nad stanjem na področju prostovoljstva z vpisovanjem prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom v vpisnik.