Skoči do osrednje vsebine

Ministrstvo za okolje in prostor na Gospodarski zbornici Slovenije predstavilo Osnutek dolgoročne podnebne strategije

Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak se je udeležil predstavitve Osnutka Dolgoročne podnebne strategije do 2050 na 4. seji Strateškega sveta za energetski prehod pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Minister je poudaril, da je glavni cilj strategije doseči podnebno nevtralnost Slovenije do 2050. Dokument naslavlja številne sektorje od energetike, industrije in širšega gospodarstva do prometa in kmetijstva, ter jim zastavlja tako izzive kot tudi priložnosti.

Kot se je pokazalo pri odpadkih v času krize, ki je nastala ob izbruhu bolezni COVID-19, je samozadostnost in samooskrba Slovenije ključna, ne le pri odpadkih ampak tudi pri energiji.

Ključen poudarek je na zgodnjem izvajanju ukrepov, katerim je potrebno zagotoviti kontinuiteto do leta 2050 in še naprej. Slovenija že danes in bo tudi v prihodnje intenzivno delala, razvijala in spremljala razvoj na področju prehoda v podnebno nevtralnost in vlagala v raziskave, nove tehnologije ter razvoj in inovacije za oblikovanje končnih rešitev za dosego cilja.

Mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, je dodala, da predstavniki gospodarstva pozdravljajo, da osnutek strategije vnaprej več ne izključuje nobenega razpoložljivega obnovljivega in nizkoogljičnega vira in da z vnašanjem koncepta javnega interesa omogoča uravnoteženo obravnavo vseh stebrov trajnostnega razvoja. V Sloveniji poteka hkratna priprava več pomembnih strateških dokumentov, ki morajo biti medsebojno usklajeni.

Več udeležencev je izrazilo skrb zaradi morebitnega negativnega vpliva strategije na obstoj energetsko intenzivne industrije v Sloveniji. Ta industrija ustvarja pomemben del bruto družbenega proizvoda in številna delovna mesta - samo energetsko intenzivna industrija 30.000 in posredno še 30.000, skupaj 60.000 delovnih mest. Sinergijski učinki na celotno gospodarstvo in družbo so veliki. Minister je odvrnil, da strategija ne želi omejevati razvojnih možnosti oziroma priložnosti Slovenije, saj se opira tako na obstoječe kot tudi tehnologije prihodnosti.

Poleg tehničnih in tehnoloških ukrepov so pomembni tudi socialni vidiki prehoda, začenši s odprto komunikacijo in medsebojnim zaupanjem med različnimi deležniki kot tudi izobraževanje za boljše razumevanje realnih možnosti prehoda od najmlajših generacij naprej.

Danijel Levičar, predsednik strateškega sveta za energetski prehod pri GZS, je ob zaključku razprave poudaril, da mora biti strategija realna ter zagotavljati zanesljivo oskrbo z energijo, ob doseganju podnebnih ciljev in ohranjanju konkurenčnosti gospodarstva.

Dokument bo obravnaval tudi Državni zbor RS, kar mu bo dalo še dodatno težo. Podnebna strategija je živ dokument, ki ga bo glede na nove ugotovitve in razvoj potrebno prilagajati, izboljševati ter spreminjati tako, da so bili prisotni izzvani k nadaljnjemu sodelovanju pri izboljšavi dokumenta.

Objavljen posnetek dogodka

Javna obravnava Osnutka dolgoročne podnebne strategije