Uredba o izvajanju uredbe (EU) o uradnem nadzoru in drugih uradnih dejavnostih na področju živil, krme, zdravja in dobrobiti živali ter zdravja rastlin in fitofarmacevtskih sredstev

Vlada je izdala Uredbo o izvajanju uredbe (EU) o uradnem nadzoru in drugih uradnih dejavnostih na področju živil, krme, zdravja in dobrobiti živali ter zdravja rastlin in fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju Uredba). Sredstva za izvajanje te Uredbe se zagotovijo iz splošne proračunske rezervacije.

S to Uredbo se določajo pristojni organi, obveznosti v zvezi z izvajanjem uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, mejne kontrolne točke in druge kontrolne točke ter pristojbine za uradni nadzor. V Uredbi so določene tudi druge uradne dejavnosti za izvajanje Uredbe EU 2017/625 na področju živil in krme, zdravja in dobrobiti živali, zdravja rastlin in fitofarmacevtskih sredstev: usklajevanje sodelovanja z Evropsko komisijo, prenesene naloge uradnega nadzora, uradno vzorčenje in analize in določitev uradnih ter referenčnih nacionalnih laboratorijev.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju podukrepa Ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014 – 2020

Vlada je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju podukrepa Ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014 – 2020.

S spremembami in dopolnitvami Uredbe se uvaja uskladitev s Pravilnikom o organizacijah proizvajalcev v sektorju prašičjega mesa in možnost popolnoma elektronskega vlaganja vlog in zahtevkov. Organizacije in skupine proizvajalcev bodo omogočile njihovo boljšo organiziranost ter boljše pogajalsko izhodišče. Povezanost primarnih proizvajalcev bo posredno vplivala na dohodkovno uspešnost posameznega člana skupine, kar bo imelo neposredni vpliv na trajnostno proizvodnjo hrane in vzpostavitev lokalnih trgov.

Status organizacije ali skupine proizvajalcev lahko pridobi skupina kmetov, ki so v skladu z zakonom o gospodarskih družbah ali z zakonom o zadrugah, povezanih v pravno osebo ali del pravne osebe. Medsebojno organiziranost in delovanje člani opredelijo s statutom organizacije ali skupine proizvajalcev, vsi člani pa so obvezani tržiti svoje proizvode preko te skupine proizvajalcev, za katero so prejeli priznanje. Organizacija ali skupina pridelovalcev pridobi status v skladu s pravilniki o priznanju.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju podukrepa Ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 bo omogočala izvedbo javnega razpisa, ki bo novoustanovljenim organizacijam iz sektorja prašičjega mesa omogočal prejem podpore za lažje začetno delovanje. Upravičenec prejme podporo za prvih pet koledarskih let od datuma priznanja, oziroma za tretji razpis prva tri koledarska leta od vložitve vloge ter najdlje do zaključka leta 2022. Podpora se izračuna na podlagi letnega prometa - prihodkov od prodanih proizvodov, za katere je skupina ali organizacija prejela priznanje.

Najvišja stopnja podpore je za organizacije proizvajalcev (sklop A) je največ 50.000 evrov letno in za skupine proizvajalcev (sklop B) največ 25.000 evrov letno.

Stališče Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju, ter o spremembi Uredbe (EU) 2020/123 glede nekaterih ribolovnih možnosti v drugih vodah

Vlada je sprejela Stališče Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju, ter o spremembi Uredbe (EU) 2020/123 glede nekaterih ribolovnih možnosti v drugih vodah.

S tem aktom se določijo ribolovne možnosti za leto 2021 za nekatere staleže rib ali skupine staležev rib za države članice, ki lovijo v Baltskem morju.

Letno določanje ribolovnih možnosti v obliki celotnih dovoljenih ulovov in kvot je pomembno orodje za dosego trajnostnega izkoriščanja živih morskih bioloških virov, to je načina, ki dovoljuje obnavljanje in ohranjanje populacij lovljenih vrst nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.

Predlog tako določa omejitve ulova za staleže trske, sleda in papaline skladno s cilji načrta in upoštevaje znanstveno mnenje Mednarodnega sveta za raziskovanje morja.

Predlog uredbe slovenskega ribištva ne zadeva neposredno.

Stališče Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2019/2236 z dne 16. decembra 2019 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Sredozemskem in Črnem morju

Vlada je sprejela Stališče Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2019/2236 z dne 16. decembra 2019 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Sredozemskem in Črnem morju.

S tem aktom se spreminja že sprejeta uredba o ribolovnih možnostih za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Sredozemskem in Črnem morju. Gre za tehnično spremembo oz. popravke referenčne vrednosti v zvezi z ribolovnim naporom za Španijo, ki je med postopkom ocene referenčne vrednosti za zmanjšanje napora ugotovila pomanjkljivost pri tehničnem izračunu, ki loči ribolovne dni za obalni ribolov in globokomorski ribolov v primeru potovanj, daljših od enega dneva. Zato je treba spremeniti izračun referenčne vrednosti Španije glede največjega dovoljenega ribolovnega napora v ribolovnih dneh

Ta sprememba ne vpliva na druge države članice, ki izvajajo večletni načrt upravljanja.

Predlagani ukrepi so zasnovani v skladu s cilji in pravili skupne ribiške politike ter so skladni s politiko Unije na področju trajnostnega razvoja.

Stališče Republike Slovenije do predloga sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na zasedanjih pogodbenic Sporazuma za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu,

Vlada je sprejela Stališče Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na zasedanjih pogodbenic Sporazuma za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu

Ta predlog se nanaša na sklep o določitvi stališča, ki se v imenu EU zastopa na zasedanjih pogodbenic Sporazuma za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu v zvezi s predvidenim sprejetjem ukrepov za ohranjanje in upravljanje.

EU je v lanskem letu sklenila Sporazum za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu. Sporazum bo predvidoma začel veljati proti koncu tega leta. Predlaga se, da se stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa na zasedanjih pogodbenic v obdobju 2020 - 2024, določa po dvostopenjskem pristopu in sicer se s Sklepom Sveta določi glavna načela in usmeritve stališča Unije na večletni osnovi, stališče pa se za vsako zasedanje prilagodi z delovnimi dokumenti Komisije, o katerih razpravlja delovna skupina Sveta. Ta pristop se trenutno uporablja tudi v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva in pri stališčih, ki se v imenu Unije zastopajo na navedenih zasedanjih.

V sklep so vključeni načela in usmeritve Skupne ribiške politike (SRP), pri čemer se upoštevajo tudi cilji iz Sporočila Komisije o zunanji razsežnosti SRP.

Ukrepi za ohranjanje in upravljanje iz Sporazuma bodo za EU zavezujoči in bodo lahko odločilno vplivali na vsebino prava Unije, in sicer na več ribiških uredb.

Predlog uredbe slovenskega ribištva ne zadeva neposredno.

Stališče Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Mednarodnem svetu za žito glede pristopa Združenega kraljestva h Konvenciji o trgovanju z žitom iz leta 1995

Vlada je sprejela Stališče Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Mednarodnem svetu za žito glede pristopa Združenega kraljestva h Konvenciji o trgovanju z žitom iz leta 1995.

S tem sklepom Svet EU pooblasti Komisijo, da zastopa stališče Unije v Mednarodnem svetu za žita, in sicer glede pristopa Združenega kraljestva h Konvenciji o trgovanju z žitom iz leta 1995.

Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije je Združeno kraljestvo 9. aprila 2020 uradno zaprosilo za pristop h Konvenciji in s tem včlanitev v Mednarodni svet za žito od 1. januarja 2021, torej po izteku prehodnega obdobja po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. V prehodnem obdobju po izstopu Združenega kraljestva iz Unije Združeno kraljestvo še naprej zavezujejo mednarodni sporazumi Unije, Unija pa bo še naprej zastopala Združeno kraljestvo v Mednarodnem svetu za žito.

V interesu Unije je, da postane Združeno kraljestvo članica Mednarodnega sveta za žita, saj je slednja pomembna uvoznica žita, zlasti ječmena in pšenice. Cilj Konvencije o trgovanju z žitom je namreč pospešiti mednarodno sodelovanje glede vseh vidikov trgovanja z žitom, spodbuditi širitev mednarodnega trgovanja z žitom ter zagotoviti čim bolj prost pretok tega trgovanja, kot tudi zasledovati cilj povečanja svetovne prehranske varnosti ter zagotoviti forum za izmenjavo informacij in razpravo o vprašanjih, s katerimi se članice srečujejo pri trgovanju z žitom.

Stališče Republike Slovenije do Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija »od vil do vilic« za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem

Vlada je sprejela Stališče Republike Slovenije do Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija »od vil do vilic« za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem

Evropska komisija je 20. 5. 2020 predstavila Strategijo »od vil do vilic za pravičen prehod, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem«, ki je poleg Strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030 »Vrnimo naravo v naša življenja« nov element Evropskega zelenega dogovora. Strategiji, ki se medsebojno krepita, združujeta naravo, kmete, podjetja in potrošnike v skupnih prizadevanjih za konkurenčno trajnostno prihodnost EU. Njun cilj je namreč okrepiti odpornost naših družb na prihodnje pandemije in grožnje, kot so vplivi podnebnih sprememb, gozdni požari, neustrezna prehranska varnost ali izbruhi bolezni.

Strategija »od vil do vilic«, ki prinaša prehod na trajnostne sisteme pridelave in predelave, bo tako prispevala k uresničevanju krožnega gospodarstva ter k vzpostavitvi trajnostne potrošnje hrane in zagotavljanju cenovno dostopne zdrave hrane za vse. Konkretni cilji do leta 2030 so:

• zmanjšanje uporabe in tveganja pesticidov za 50 odstotkov,
• zmanjšanje uporabe gnojil za vsaj 20 odstotkov,
• zmanjšanjem prodaje protimikrobnih zdravil za rejo živali in v akvakulturi za 50 odstotkov,
• povečanje deleža kmetijskih zemljišč za ekološko kmetovanje na 25 odstotkov,
• posaditev najmanj treh milijard dodatnih dreves v EU,
• olajšati izbiro najbolj zdravih možnosti, na primer z izboljšanim označevanjem, ki bo bolje izpolnjevalo potrebe po informacijah o zdravi in trajnostni hrani.

Ti cilji za preobrazbo prehranskega sistema bodo realizirani v okviru 27 pobud, bodisi v obliki zakonodajnega bodisi nezakonodajnega akta, med drugim ukrepi za boj proti goljufijam s hrano, vključno s krepitvijo zmogljivosti za izvrševanje in preiskovanje na ravni EU, ukrepi za pomoč potrošnikom pri izbiri zdrave in trajnostne hrane in zmanjševanju količine živilskih odpadkov, začetek izvajanja postopka za prepoznavanje novih inovativnih živil in krme, preučitev novih načinov za boljše obveščanje potrošnikov o podrobnostih, kot so izvor živila, njegova hranilna vrednost in okoljski odtis, med drugim tudi z digitalnimi sredstvi. Vključeni so tudi predlogi za izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi.

Glede konkretnih ciljev, določenih v Strategiji »od vil do vilic« (zmanjšanje izgub hranil za 50 % in s tem zmanjšanje uporabe gnojil za 20 %, zmanjšanje uporabe pesticidov za 50 %, zmanjšanje uporabe protimikrobnih zdravilih za uporabo v veterinarski medicini za 50 %, pod ekološko pridelavo vsaj 25 % kmetijskih površin v EU %), Republika Slovenija izpostavlja, da ti cilji niso pravno zavezujoči, se pa bodo presojali preko strateških načrtov za izvajanje Skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020. Zato od Komisije pričakujemo, da je nujno potrebno izvesti analizo učinkov ter da mora presoja strateškega načrta SKP temeljiti na obstoječi pravni podlagi.

Uresničitev ciljev strategije bo po mnenju Republike Slovenije nesporno izjemno velik izziv za vse deležnike, saj bo za koordiniran, celovit pristop treba zagotoviti pravočasno pripravo zakonodajnih aktov, izdatne finančne vire in pravočasen ter ustrezen pretok informacij do pridelovalcev in predelovalcev. Republika Slovenija se zaveda prepletanja ambicioznih okoljskih in kmetijskih ciljev in opozarja na pomen stičnosti obeh politik.