Skoči do osrednje vsebine

Razvitost e-uprave v Sloveniji nad evropskim povprečjem

Evropska komisija je objavila najnovejše rezultate redne primerjalne analize razvitosti storitev e-uprave v Evropski uniji 2020 ("E-government Benchmark"), meritve so bile izvedene v letu 2019. Slovenija se po razvitosti storitev e-uprave v primerjavi z drugimi evropskimi državami še vedno uvršča okoli evropskega povprečja. Kot primer dobre prakse je izpostavljena informacijska rešitev elektronskih bolniških listov, ki je bila vzpostavljena ob sodelovanju Zavoda za zdravstveno zavarovanje in Ministrstva za javno upravo.

naslovnica analize

primerjalna analiza razvitosti storitev e-uprave v Evropski uniji 2020 - naslovnica | Avtor Evropska komisija

1 / 3

S pomočjo tovrstnih analiz lahko države ugotovijo, kako kakovostne so njihove storitve za prebivalce in podjetja, v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Države si lahko z ugotovitvami pomagajo pri načrtovanju aktivnosti in resursov ter pri ovrednotenju učinkov različnih razvojnih projektov in ukrepov. Prav tako pa tovrstne analize omogočajo izmenjavo dobrih praks, znanja in izkušenj med državami ter bolj enotne in kvalitetne storitve javne uprave, ki izboljšujejo življenja državljanov in povečujejo konkurenčnost gospodarstva.

Sklop življenjskih dogodkov je večinoma enak kot v letih 2017 in 2015 (dodano je bilo področje dohodnine):

Metodologija zajema štiri ključne dimenzije:

  • naravnanost na uporabnika (razpoložljivost, uporabnost),
  • transparentnost (storitve, osebni podatki, organizacije),
  • mobilnost (čez-mejno),
  • ključne dejavnike (eID, eDokumenti, registri, eVročanje).

Rezultati predstavljajo tudi enega od virov za krovni indeks digitalnega gospodarstva in družbe DESI.

Slovenija se sicer po razvitosti storitev e-uprave v primerjavi z drugimi evropskimi državami še vedno uvršča okoli evropskega povprečja. Glede na dvoletno povprečje glavnih kazalnikov smo uvrščeni na 17. mesto med 36 obravnavanimi državami. Kot primer naše dobre prakse je izpostavljena informacijska rešitev elektronskih bolniških listov, ki je bila vzpostavljena v sodelovanju Zavoda za zdravstveno zavarovanje in Ministrstva za javno upravo.

Objavljene ugotovitve Evropske komisije nam kažejo nekoliko izboljšano, a še vedno povprečno stopnjo digitalizacije (benchmark) in srednje nizko stopnjo penetracije (uporaba interneta v družbi), letos smo iz skupine držav z "nekonsolidirano" e-upravo napredovali v skupino držav z "razširljivo" (expandable) e-upravo (skupaj z Belgijo, Luksemburgom, Portugalsko in Malto). To so države s sicer učinkovitim razvojem, ki morajo predvsem povečati število uporabnikov spletnih storitev, da bodo potenciali bolje izkoriščeni.

Naš relativni položaj se je sicer ponovno nekoliko izboljšal, tudi zaradi intenzivnejšega sodelovanja z odgovornimi institucijami za posamezne življenjske dogodke. Z objavljenimi rezultati kljub temu ne moremo biti zadovoljni, saj še obstajajo priložnosti za dodatno izboljšanje storitev in približanje najboljši evropski praksi. Resnejše izboljšave bi lahko dosegli z večjo splošno prioriteto digitalizaciji, večjo intenzivnostjo in usklajenostjo digitalizacije postopkov po institucijah, usmerjenimi razvojnimi vlaganji, v določenih primerih tudi z optimizacijo predpisov in organizacijskimi spremembami.

Evropska komisija medtem že izvaja naslednji krog meritev drugega sklopa življenjskih dogodkov

(Ustanovitev podjetja, Izguba in iskanje dela, Študij, Družinsko življenje), rezultati bodo objavljeni naslednje leto.

Povezava do analize 2020.

Rezultati preteklih meritev (dostopni na spletnih straneh Evropske komisije):

Iskalnik