Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade Janez Janša: Če bomo sposobni črpati evropska sredstva, bo letošnji padec BDP zgolj kratkotrajna epizoda v javnofinančnem življenju države

Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil 20. redne seje Državnega zbora, na kateri je predstavil predlog rebalansa proračuna.

Predsednik vlade v Državnem zboru o rebalansu

Predsednik vlade v Državnem zboru o rebalansu | Avtor Kabinet predsednika vlade

1 / 2

"Takoj, ko je vlada nastopila svoj mandat, se je soočila s povsem novo situacijo, v kateri je morala najprej reagirati s prerazporejanjem sredstev za nabavo zaščitne opreme in za kritje najbolj nujnih stroškov za spopad z epidemijo, kar je povzročilo takoj neskladje s tem, kar se je sprejelo v smislu javnih financ oziroma proračuna za letošnje leto," je uvodoma dejal premier in nadaljeval, da je vlada v zakonskih rokih pripravila rebalans proračuna za letošnje leto, in ki po tem, kar je pač možno oceniti na podlagi makroekonomskih napovedi, realistično odslikava javnofinančni položaj države v tem trenutku. 


"Verjamem, da bomo v skladu s temi predvidevanji lahko leto tudi zaključili. Bolj pod vprašajem so naslednja leta, ker ne vemo natančno, koliko časa bo ta izziv koronavirusa trajal, vendar je pa to razprava, ki nas čaka v kratkem, ko bo vlada predložila proračunske dokumente za naslednji dve leti," je dejal predsednik vlade. 


Ob tem je opozoril, da je proračunski primanjkljaj nominalno dejansko visok. "Je pa – in to poudarjam na samem začetku – v skladu z normativo, ki ureja zlato fiskalno pravilo v Sloveniji tako z ustavnim določilom kot z zakonom, ker ta zakon predvideva izjeme v času izjemnih situacij, in je tudi v skladu z evropsko regulativo, ker je Evropska komisija sprostila okvire, kar se tiče javnega dolga, zadolžitev za to izjemno situacijo. Torej, rebalans proračuna je v skladu z ustavnimi in evropskimi formalnimi okviri, kljub temu pa je treba razložiti, iz česa je sestavljen oziroma zakaj ta visok primanjkljaj," je povedal premier. Ob tem je poudaril, da je najbrž prvič v zgodovini te države, ko lahko vlada natančno do vsakega evra pojasni, za kaj so bila oziroma za kaj bodo porabljena ta sredstva.

"To zvišanje proračunskega primanjkljaja za v grobem 4,5 milijarde evrov oziroma ta proračunski primanjkljaj, ki prej ni bil predviden, je nastal zaradi tega, ker so se zaradi epidemije bistveno zmanjšali prihodki in ker so se hkrati povečali odhodki," je dejal premier in dodal, da je bilo doslej iz tega okvira, 4,6 milijarde, že izplačano neposrednim uporabnikom za blaženje posledic epidemije Covid-19 do začetka tega meseca, skoraj 1,6 milijarde evrov.

"Delavci oziroma zaposleni, so neposredno prejeli skoraj 500 milijonov evrov iz naslova povračila čakanja na delo, začasnega čakanja na delo, ko zaradi višje sile ni bilo možno opravljati dela, pa tudi iz naslova prekomerne obremenitve zaradi obvladovanja epidemije, se pravi skoraj 500 milijonov evrov je bilo izplačanih za ta namen. Poleg tega je bilo istim prejemnikom, se pravi, zaposlenim ali pa gospodarstvu, v širšem smislu, oproščeno, okrog 560 milijonov evrov, v obliki oprostitve plačila prispevkov za socialno zavarovanje delavcev, nadomestil bolniške od prvega dneva odsotnosti in zvišanja premoženja nekaterih skladov za blažitev posledic epidemije v gospodarstvu;" je poudaril premier.

"Samozaposleni in kmetje so iz tega naslova dobil okrog 130 milijonov evrov, v obliki mesečnega temeljnega dohodka, oprostitve plačila socialnih prispevkov, neposrednih nadomestil zaradi izpada dohodka in nadomestil bolniške od prvega dne odsotnosti. Upokojenci z nizkimi pokojninami so prejeli oziroma jim je bilo izplačano skoraj 70 milijonov evrov, v obliki enkratnega solidarnostnega dodatka in okrog 30 milijonov evrov je bilo izplačanih ostalim ranljivim skupinam, kot so študenti, socialno ogroženi člani kmetij in velike družine," je nadaljeval predsednik vlade.

Nato je še povedal, da je bilo v obliki turističnega bona državljanom do začetka tega meseca izplačanih okrog 60 milijonov evrov, do današnjega dne skoraj še enkrat toliko. "S tem ukrepom smo v veliki meri uspeli rešiti tudi turistično sezono in turistično gospodarstvo ohraniti pri relativno zdravi kondiciji, v turističnem gospodarstvu pa dela okrog 60 tisoč ljudi," je poudaril predsednik vlade.

Nato je še spomnil, da smo v tem času zagotovili tudi dvig povprečnine občinam, v skupni višini finančnih posledic za letošnje leto, okrog 145 milijonov evrov. "Ta denar so občine delno porabile za blažitev posledic epidemije, delno pa tudi za druge potrebe," je ob tem še povedal predsednik vlade. 

"Seveda je kljub vsem tem ukrepom, nekoliko narastla brezposelnost. Zaradi tega so se povečali tudi socialni transferji za brezposelne. V ta namen je šlo za okrog 45 milijonov evrov in zaradi intervencij predvsem v zdravstveni, pa delno tudi pokojninski blagajni, kamor je šlo  preko 270 milijonov evrov," je še povedal predsednik vlade Janez Janša. 
"Ker določeni ukrepi iz prvih štirih protikorona paketov še vedno veljajo in ker je v pripravi in bo v kratkem na vaših klopeh tudi peti, ker pač ta nevarnost še vedno ni minila in je potrebno omiljevati posledice, je za tovrstne ali pa za nepredvidene stroške, povezane z epidemijo, povečana tudi splošna proračunska rezervacija v tem rebalansu, ki je pred vami, in sicer za dobro milijardo evrov," je povedal predsednik vlade in dodal, da če k tem sredstvom, ki so bila omenjena, prištejemo še nižje prihodke, glede na to, da smo tako gospodarstvo kot posameznike za določen čas oprostili plačevanja davkov in prispevkov, se bo letos v proračun od državljanov nateklo za okoli 230 milijonov evrov manj dohodnine, za okoli 720 milijonov evrov manj DDV-ja in za okoli 170 milijonov manj trošarin.

"Ta sredstva, ta denar te milijoni evrov so ostali pri državljanih, pri gospodarstvu in zaradi tega so vsi ti subjekti tudi bistveno manj čutili posledice epidemije. Tudi podjetja bodo letos plačala za okoli 370 milijonov evrov manj davka od dohodka pravnih oseb, kar dodatno ohranja slovensko gospodarstvo pri ustrezni kondiciji," je poudaril predsednik vlade Janez Janša. Povedal je tudi, da smo sicer šele v devetem mesecu, ampak kljub temu je možno reči, da so ukrepi, ki so bili finančno ovrednoteni na način, ki ga je premier predstavil, bistveno olajšali situacijo in splošno gospodarsko in socialno sliko v državi in da so bila ta sredstva uporabljena gospodarno. "Če ne bi sprejeli vseh teh ukrepov, potem bi slovensko gospodarstvo v tem času trajno ali začasno izgubilo okoli 150 tisoč delovnih mest. Vsi, ki bi izgubili delo bi tako ali tako prišli v socialno mrežno, se pravi bi morali bistveno dvigniti prispevke za brezposelnost, kar bi enako povečalo proračunski primanjkljaj, hkrati pa bi imeli v slovenskem gospodarstvu več kot 100 tisoč manj zaposlenih, kar pomeni, da bi bili prihodki še bistveno manjši," je opozoril predsednik vlade in nadaljeval: " Če ne bi ukrepali, bi bil proračunski primanjkljaj enak ali pa še bistveno večji, hkrati pa bi bili kar se tiče gospodarske in splošne kondicije države na neki točki, ko bi zelo težko računali na kakršnokoli okrevanje v naslednjih letih."

"Naslednji podatek, ki govori o tem, da je vlada ravnala gospodarno, so ocene domačih in evropskih institucij glede padca bruto domačega proizvoda oziroma splošne prizadetosti standarda v Sloveniji. V primerjavi z drugimi, je Evropska komisija v zadnji oceni, padec Slovenije oziroma bruto domačega proizvoda v Sloveniji v letošnjem letu ocenila za na 7 %. Naše institucije so še nekoliko bolj optimistične," je povedal predsednik vlade.  "Vzemimo oceno Evropske komisije, kjer jo lahko primerjamo tudi z drugimi državami. Povprečni padec za letošnjo leto je v celotni Evropski uniji  ocenjen na 8,3 % BDP-ja, za evro območje celo več 8,7 %. Za našo najbolj razvito sosedo Avstrijo na 7,1 %, se pravi še nekoliko več kot pri nas, v Franciji je ta padec skoraj 11 %, v Italiji več kot 11 % in na Hrvaškem skoraj 11 %. Se pravi primerjalno je, v primeru da se bodo ti primerjalni podatki z ostalimi državami članicami Evropske unije potrdili tudi ob koncu leta, Slovenija relativno dobro prišla čez to obdobje epidemije oziroma pandemije, kar se letošnjega leta tiče in lahko bolj optimistično zrem v naslednja leta," je poudaril predsednik vlade Janez Janša. 

"Naslednje leto je napoved za Slovenijo pozitivna. Torej lahko pričakujemo ne ravno tako visoko rast, kot je bil letošnji padec, ampak blizu tega. Če se bomo še dodatno potrudili, mogoče lahko ta cilj celo dosežemo. Če bi se to zgodilo, bomo ena od redkih evropskih držav, ki je v relativno kratkem času enega leta pa še malo nadoknadila ta padec. To, da smo lahko optimisti v smislu približevanja temu cilju, kaže tudi relativno hitra oziroma realistična možnost hitrega črpanja evropskih sredstev iz naslednje sedemletne finančne perspektive oziroma evropskega proračuna in sklada za okrevanje," je povedal predsednik vlade in dodal, da vlada vlaga ogromne napore v to, da se usposobimo za to, da bomo sposobni ta sredstva ne samo nominalno počrpati, ampak jih tudi gospodarno investirati.

"Če bomo to sposobni, potem bo ta letošnji padec dejansko kratkotrajna epizoda v javnofinančnem življenju te države in jaz upam, da bomo tudi s tem, kar bomo zapisali v proračuna za naslednji dve leti, lahko zakoličili ambiciozno rast s popravljanjem tudi nekaterih mankov ali pa z nadomeščanjem nekaterih mankov ali pa popravljanjem nekaterih tako imenovanih nereformiranih področij, kjer se dolga leta v Sloveniji razen govorjenja in študij ni nič dogajalo in zaradi tega imamo tudi večje probleme, vsaj, ko gre za spopad z epidemijo v smislu kapacitet zdravstvenega sistema, oskrbe starejših in tako naprej," je še dejal premier Janez Janša. Premier je ob tem napovedal, da bodo o perspektivah in proračunih za prihodnost govorili že v kratkem, saj bo vlada do konca tega meseca te dokumente tudi predlagala.

Iskalnik