Minister je v svojem nagovoru poudaril, da sta obstoj in nadaljnji razvoj obrambne industrije za Republiko Slovenijo ključnega pomena, tako z vidika nacionalne kot z vidika kolektivne obrambe. Izpostavil je tri glavne vsebine, in sicer (1) predlog novega Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021–2026, (2) ključne smernice in odločitve ter s tem priložnosti za slovensko obrambno industrijo, sprejete v Evropski uniji, na področju obrambne industrije ter (3) pomen zakonodaje na področju proizvodnje in prometa z obrambnimi proizvodi in s tem povezano pobudo Banki Slovenije, Združenju slovenskih bank in komercialnim bankam za sodelovanje v procesu poslovanja s slovensko obrambno industrijo.

Glede predloga novega Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021–2026 je obrambni minister povedal, da predvideva 780 milijonov evrov za investicije, ki bodo omogočile, da Slovenska vojska dolgoročno preživi. Predlog zakona je bil potrjen v dveh obravnavah v Državnem zboru, zdaj čaka na tretjo obravnavo v plenarni sestavi parlamenta. Minister je poudaril, da želimo v zakon vključiti tudi slovensko obrambno industrijo. Izpostavil je 6. člen predloga zakona, ki Ministrstvu za obrambo nalaga, da gospodarskim subjektom s sedežem v naši državi enkrat letno, v okviru Grozda obrambne industrije Slovenije, organizira predstavitev investicij, določenih z letnim načrtom, ki ga sprejme vlada. To bo gospodarskim subjektom omogočilo boljše predvidevanje tržnega razvoja ter morebitno sodelovanje v investicijskih projektih in naročilih.

Glede ključnih smernic in odločitev, sprejetih v Evropski uniji, na področju obrambne industrije je minister izpostavil stalno strukturno sodelovanje na področju obrambe oziroma PESCO (angl. Permanent Structured Cooperation), ki je opredeljeno v Pogodbi o delovanju EU, ter Evropski obrambni sklad, ki spodbuja konkurenčnost, učinkovitost in inovacije evropske obrambne industrije ter sodelovanje med podjetji obrambne industrije in znanstvenimi ustanovami ter med državami članicami. Povedal je tudi, da Evropska obrambna agencija državam članicam pomaga, da se pri določanju prednostnih nalog EU bolj osredotočijo na razvoj obrambne zmogljivosti in obrambnih raziskav, ki jih bo obravnavala Evropska komisija. Evropska unija je v obdobju 2017–2020 za vse projekte EU na področju raziskav in razvoja namenila 90 milijonov evrov. V sklepni fazi je izbor projektov s področja obrambnih raziskav v skupnem znesku 500 milijonov evrov. Te projekte v celoti financira EU. Pri tem so uspešni tudi slovenski konzorciji podjetij in znanstveno-raziskovalnih ustanov.

Kot tretjo točko je minister za obrambo mag. Matej Tonin predstavil pobudo Banki Slovenije, Združenju slovenskih bank in komercialnim bankam za sodelovanje v procesu poslovanja s slovensko obrambno industrijo. »Na Ministrstvu za obrambo menimo, da bomo brez sodelovanja Banke Slovenije, Združenja slovenskih bank in posameznih komercialnih bank težko dosegli cilje, ki sta si jih na področju raziskav in razvoja ter proizvodnje oborožitve in vojaške opreme zastavili Republika Slovenija in Evropska unija. Zato vas še enkrat prosim, da nas skladno z vašimi politikami poslovanja aktivno vključite v procese, povezane s poslovanjem s slovensko obrambno industrijo. Želimo si, da v svoje kontrolne mehanizme vključite tudi naše strokovne organe na Ministrstvu za obrambo. Ti vam bodo v okviru svojih pristojnosti posredovali uradne informacije, ki vam bodo pomagale k zmanjševanju tveganj pri sodelovanju s slovenskimi podjetji na področju obrambne industrije,« je poudaril minister.

Zbrane je nagovoril tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.

Zvočni posnetek govora ministra Tonina (MP3)