Skoči do osrednje vsebine

Predsednik slovenske vlade Janez Janša: Brez strukturne prenove evropskega gospodarstva v smeri trajnostnega, vključujočega in regionalno bolj uravnoteženega razvoja ne bo šlo

Predsednik slovenske vlade Janez Janša je danes z video nagovorom nagovoril udeležence konference o prihodnosti industrije in internacionalizacije, ki poteka na Brdu pri Kranju.

Predsednik vlade na daljavo nagovoril udeležence konference o prihodnosti industrije in internacionalizacije

Predsednik vlade na daljavo nagovoril udeležence konference o prihodnosti industrije in internacionalizacije

Kot je v nagovoru poudaril premier Janez Janša, za pravilen odziv na pandemijo COVID-19 potrebujemo nekaj ključnih premislekov o ciljih, ki jih želimo doseči; poti, ki nas vodi do njih; in virih, ki jih imamo na voljo. »Brez strukturne prenove evropskega gospodarstva za trajnostni, vključujoči in regionalno bolj uravnoteženi razvoj ne bo šlo,« je poudaril v videonagovoru. Povedal je tudi, da ima Slovenija v tem času enkratno zgodovinsko priložnost, da iz razpoložljivih evropskih sredstev zagotovi sredstva za potrebna vlaganja v raziskave in razvoj, inovacije, digitalizacijo, izobraževanje, pa tudi usposabljanja za poklice prihodnosti. »S premišljenim vlaganjem sredstev, o katerih smo se pogodili na julijskem zasedanju Evropskega sveta, lahko Slovenija ne le zmanjša zaostanek za najrazvitejšimi gospodarstvi, ampak jih dohiti in celo prehiti,« je dejal in nadaljeval: »Pri investiranju evropskih sredstev je naša prednostna naloga zagotovitev dolgoročne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Le tako bomo ob fiskalni vzdržnosti sposobni sami financirati visoko raven javnih storitev, zagotoviti uspešno digitalizacijo različnih družbenih podsistemov, se soočiti z demografskimi gibanji, ki so žal neugodna, ter zagotoviti trajno in stabilno blaginjo celotnega slovenskega prebivalstva,« je še povedal premier Janez Janša.

V nadaljevanju objavljamo celoten nagovor:

Svet po pandemiji koronavirusa je drugačen. Stvari, ki smo jih še včeraj imeli za samoumevne, to niso več. Izzivi, pred katerimi stojimo kot narod in človeštvo, so večji kot kadar koli prej. Spremenjeno okolje od nas zahteva najprej in predvsem spremembe v razmišljanju in posledično spremenjeno delovanje na vseh področjih. Neukalupljeno razmišljanje ni fraza – je nujnost.

Zato sem vesel današnje razprave, ki bo tekla o izzivih, ki jih prinašajo prihodnost industrije in novi globalni odnosi. Kajti da bi se pravilno odzvali, moramo najprej opraviti nekaj ključnih premislekov o ciljih, ki jih želimo doseči, in poti, ki nas do njih vodi; o virih, ki jih kot država in narod imamo, da bi cilje dosegli.

Skupaj z drugimi v Evropski uniji smo se v minulih mesecih borili s koronavirusom, a ne samo z njim. Pandemija koronavirusa je namreč odprla številna vprašanja in dileme, ki smo jih kot skupnost odlagali in potiskali na stran. Pokazala so se razhajanja med državami članicami EU, kako si predstavljamo našo skupno prihodnost, razhajanja med celinami so pereča že dalj časa in mislim na tista, ki so se pojavila na novo. Tu so tudi razhajanja o tem, kaj je pomembno, kaj nas čaka v prihodnje in kako odgovarjati na te izzive.

Največja izziva ta trenutek sta gotovo uspešno gospodarstvo v teh novih časih ter gospodarsko, socialno in splošno okrevanje držav Evropske unije. Brez strukturne prenove evropskega gospodarstva v smeri trajnostnega, vključujočega in regionalno bolj uravnoteženega razvoja ne bo šlo in v tem duhu je iskanje razvojnega zavezništva med državami EU, gospodarstvom, znanostjo, civilno družbo, številnimi nevladnimi in družbenimi organizacijam ter razvojnim potencialom vseh držav EU tisti pravi odziv, ki bo Evropsko unijo okrepil in ohranil kot močno silo na globalni ravni, sposobno tekmovanja z drugimi dejavniki v tej svetovni konkurenci.

Svet je skupaj z nami na pragu četrte industrijske revolucije. Gospodarstva oziroma družbe, ki jim bo prehod v četrto industrijsko revolucijo uspel, bodo še naprej imela zagotovljeno rast, razvoj in delovna mesta. Napredovala bodo, tista, ki jim to ne bo uspelo, bodo zaostajala.

Slovenija ima v tem času enkratno, pravzaprav zgodovinsko priložnost, da iz razpoložljivih evropskih sredstev zagotovi potrebna vlaganja v raziskave in razvoj, inovacije, digitalizacijo, izobraževanje, pa tudi usposabljanja za številne poklice prihodnosti. S premišljenim vlaganjem sredstev, o katerih smo se pogodili na julijskem zasedanju Evropskega sveta, lahko Slovenija ne le zmanjša zaostanek za najrazvitejšimi gospodarstvi, ampak jih lahko dohiti in mnoge celo prehiti.

Pri investiranju evropskih sredstev je naša prednostna naloga zagotovitev dolgoročne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Le tako bomo ob fiskalni vzdržnosti sposobni sami financirati visoko raven javnih storitev, zagotoviti uspešno digitalizacijo različnih družbenih podsistemov, se soočiti z demografskimi gibanji ter zagotoviti trajno in stabilno blaginjo celotnega slovenskega prebivalstva.

Zdajšnja vlada ima celovito strategijo. Vemo, kaj hočemo; vemo, kako iz razpoložljivih evropskih sredstev zagotoviti vlaganja tudi na področju infrastrukture, kmetijstva in odprave posledic epidemije COVID-19.

Zemeljski viri postajajo vse bolj dragoceni, medtem ko se globalni izzivi, s katerimi se srečujemo, nenehno povečujejo. Zato v tej neizprosni konkurenci potrebujemo znanje in izkušnje vseh in vsakogar posebej. Potrebujemo, da to, kar najboljše kot narod premoremo, damo skupaj, da bi se znali pravočasno in pravilno odzvati na zahtevne izzive časa.

Verjamem, da smo sposobni najti rešitve za te izzive, jih uresničiti in tako ustvariti nove priložnosti.

Konferenca, kakršna je današnja, je korak na tej poti. Vprašanja, ki jih boste odpirali, so pomembna z vidika izzivov, ki jih pred Slovenijo postavlja razvoj, odgovori nanje pa so nujni. Želim zanimivo in konstruktivno razpravo, ki bo odpirala prostor novim idejam in rešitvam ter prinesla odgovore na vprašanja zdajšnjega trenutka. Hvala lepa.

Video nagovor predsednika vlade udeležencem konference o prihodnosti industrije in internacionalizacije.

Iskalnik