Skoči do osrednje vsebine

Ministrica dr. Pivec na Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec se je danes v Bruslju udeležila zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. Ministri so osrednjo pozornost namenili razpravi o reformi Skupne kmetijske politike - SKP glede zelene arhitekture, vključno z ukrepi, kot so shema za okolje in podnebje v I. stebru SKP, elementi neposrednih plačil in nov izvedbeni model SKP.
Ministrica za govorniškim pultom v Bruslju

Ministrica dr. Aleksandra Pivec na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo v Bruslju

Ministri so se seznanili tudi s poročanjem Komisije o trenutnem stanju v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi, pobudo o potrebi krepitve proizvodnje beljakovinskih rastlin v novi SKP ter označevanju hranilnih vrednosti na sprednji strani embalaže. V luči Zelenga dogovora se pričakuje zasledovanje višjih ambicij na področju varstva okolja in prilagajanja na podnebne spremembe tudi v okviru reforme  SKP po letu 2020.Od držav članic se pričakuje, da bodo okrepile ambicije za doseganje »zelenih« ciljev prek ukrepov, financiranih v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Eno glavnih odprtih vprašanj na področju zelene arhitekture je vezano na shemo za podnebje in okolje, t.i. okoljsko shemo v okviru novih okoljskih plačil I. stebra.

Ministrica dr. Pivec je povedala, da »se Slovenija zaveda da je potrebno narediti napredek na teh vsebinah, še posebej v luči doseganja političnega dogovora v okviru Sveta EU, ki je načrtovan za prihodnje zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo.« Kompromisni predlogi, ki jih je pripravilo predsedstvo, po mnenju Slovenije gredo v pravo smer. Ministrica je povedala, da »bi Slovenija lahko podprla obvezno okoljsko shemo, če je za države članice zagotovljena zadostna prožnost pri izvajanju okrepljene pogojenosti. Pri tem je zelo pomemben vidik preprečevanje neporabljenih sredstev. Poleg tega je treba upoštevati, da obvezna zamejitev okoljske sheme ne bi smela preveč posegala v dohodkovni vidik neposrednih plačil s previsokim odstotkom, zlasti ob zavedanju, da ta plačila prek pogojenosti ravno tako prispevajo k okoljskim ambicijam SKP«. Slovenija je pozdravila tudi predlog predsedstva, da se ohrani možnost upoštevanja plačil za območja z naravnimi in drugimi omejitvami pri doseganju 30 % zamejitve sredstev za razvoj podeželja. Naklonjeni smo tudi predlogu predsedstva glede malih kmetij in pogojenosti, ki predvideva posebno obravnavo skozi poenostavljen sistem kontrol in kazni. Pri čemer je po besedah ministrice dr. Pivec »ključnega pomena, da se pri oblikovanju posameznih zahtev pogojenosti državam članicam omogoči, da  upošteva nacionalne specifike, tudi tiste vezane na strukturo kmetijstva in posledično določijo tudi velikostne pragove.«  Slovenija pozitivno ocenjuje tudi predloge predsedstva glede novega izvedbenega modela in oblikovanju sheme za neposredna plačila, saj le-ti prinašajo ustrezno prožnost.

Ministri so se seznanili s poročanjem Komisije o stanju trenutnem stanju vprašanj v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi. Za Slovenijo je v pogajanjih zelo pomembno, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za obe strani in zlasti najvišjo stopnjo varstva potrošnikov, kar bo omogočilo, da na EU skupni trg ne bodo vstopali proizvodi, ki ne bodo ustrezali EU standardom varne hrane.

V ospredju so trenutno naslednje aktualne vsebine: pogajanja za sklenitev novega trgovinskega sporazuma med EU in Združenim kraljestvom (ZK) ter sporazum EU-Mercosur. S koncem letošnjega leta se izteče prehodno obdobje, kar pomeni, da bo Združeno kraljestvo, ki je junija sprejelo odločitev o nepodaljšanju prehodnega obdobja, na dan 1. 1. 2021 izstopilo iz carinske unije in notranjega trga. To bo imelo daljnosežne posledice zlasti za čezmejno trgovino z blagom in storitvami, pa tudi za mobilnost ljudi. Ministrica dr. Pivec je izpostavila, da se »Slovenija zavzema za realizem in pragmatičnost v pogajanjih za sklenitev sporazuma glede prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom. Menimo, da bo takšen pristop omogočil, da obe strani po odhodu ZK iz EU s 1.1.2021, kar najbolje vzajemno izkoristita ekonomske koristi, ki jih bo imel sporazum o sodelovanju.« Ministrica je tudi opozorila na morebitne negativne posledice sporazuma z Mercosur za kmetiski sektor.

Dodatno se je ministrica dr. Pivec zahvalila Komisiji za pretekle diplomatke aktivnosti glede promocije evropskih agroživilskih proizvodov po svetu. »Nedavno podpisani sporazum EU-Kitajska glede zaščite proizvodov z geografsko označbo brez dvom pomeni prelomni sporazum, ki bo prinesel obojestranske trgovinske koristi ter povpraševanje po visokokakovostnih proizvodih na obeh straneh.« Na listi EU so uvrščena tudi vina »Vipavska dolina« Geografske označbe, ki so del teh shem in so globoko zakoreninjene v tradiciji, kulturi in geografiji podeželskih skupnosti, predstavljajo posebno dodano ekonomsko vrednost za lokalne skupnosti.

Francija je na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo predstavilo pobudo za krepitev proizvodnje beljakovinskih rastlin, kar je podprla tudi Slovenija Ministrica dr. Pivec je poudarila, da »v okviru sedanje SKP vidimo proizvodno vezana plačila kot izredno učinkovit in ciljen instrument za povečanje pridelave beljakovinskih rastlin. Zato velja nadaljevati s tem instrumentom tudi po letu 2020 in podpiramo predlog Komisije, da se za ta namen nameni do 2% ovojnice za neposredna plačila.«

Italija je predstavila svojo pobudo, ki jo podpira šest drugih držav članic, v zvezi z načrtovanimi spremembami glede označevanja hranlne vrednosti na sprednji strani embalaže. Gre za oznake, ki jih v številnih državah uporabljajo že nekaj časa. Z njimi je potrošniku olajšano odločanje za bolj zdrave izdelke, kar bi lahko pripomoglo pri boju zoper epidemijo nenalezljivih bolezni in stanj, kot je debelost, diabetes, visok krvni tlak.

Italija je v svoji pobudi izpostavila zlasti, da ti sistemi ne smejo diskriminirati tradicionalnih in zaščitenih prehranskih izdelkov, oziroma izdelkov z eno samo sestavino, kot je npr. olivno olje.

Večina držav članic podpira idejo o harmoniziranem pristopu, ki bi po vsej EU omogočal označevanje na enak način. Sistem mora temeljiti na znanstvenih osnovah in mora biti transparenten. Cilj takih sistemov je, da potrošniku omogoča lažjo odločitev za zdravo hrano. Mnenja o tem, ali naj bo ta sistem obvezen ali prostovoljen, se še delijo.

Ministrica dr. Pivec je povedala, da Slovenija pozdravlja pobudo Italije. Za Slovenijo je pomembno, da informacija ne sme biti zavajajoča. Strinajmo se, da mora biti to vprašanje urejeno enako po vsej EU.

EK bo v prihodnjih dveh letih izvedla analizo učinka in pripravila osnutke morebitnega zakonodajnega okvirja.

Češka je predstavila svoj ukrep za izboljšanje zaščite kokoši nesnic, s katerim bodo prepovedali uporabo kletk za to kategorijo živali. EK pozivajo, naj pripravi analizo učinka in zakonodajni predlog, s katerim bi kletke prepovedali po vsej Evropi. Pri tem izpostavljajo, da je nadvse pomembno zaščititi evropski trg pred jajci iz tretjih držav, kjer se jajc ne pridseluje v skladu z visokimi standardi, ki jih imamo v EU. Poleg tega si želijo, da bi bili evropski rejci deležni kompenzacije za izgube v proizvodnji zaradi prehoda na rejo brez kletk.

Ministrica dr. Pivec je podprla razpravo o boljšanju standardov za zaščito živali v reji. Podobno kot številni njeni kolegi pa je opozorila, da je prav pri kokoših nesnicah v zadnjem obdobju prišlo do velikih investicij zaradi ukinjanja neobogatenih baterijskih kletk. Vlaganja v obogatene kletke ali alternativne sisteme rej še niso povrnjena, zato lahko ukrepe, kakršne predlaga CZ sprejemamo samo z dolgimi prehodnimi obdobji. Zelo pomemben pa je tudi vidik zaščite EU trga pred jajci iz tretjih držav, kjer proizvodnja poteka po veliko manj zahtevnih standardih in evropske proizvajalce postavlja v nekonkurenči položaj.

Nemčija je Svet obvestila o pojavu afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v deželi Brandemburg ob meji s Poljsko. Poročajo o 20 odkritih primerih. Nemčija je nemudoma sprejela veterinarske ukrepe za preprečevanje širjenja in o pojavu bolezni obvestila EK, Mednarodno organizacijo za zdravje živali in države članice.

Nemčija je ena večjih proizvajalk svinjskega mesa v EU. Zaradi pojava bolezni je že izgubila trg v Aziji, kar pomembno vpliva na EU trg s tem proizvodom. Cene so že padle (Češka je poročala o 20% padcu cene) in to lahko zelo resno prizadane evropske rejce.

Ministrica dr. Pivec je izpostavila, da se moramo proti tej bolezni boriti skupaj. Pomembno je tako sodelovanje različnih resorjev, kakor tudi čezmejno sodelovanje. Pomembno pa je tudi raziskovanje na področju odkrivanja cepiva proti afriški prašičji kugi.