Po dolgotrajnih pogajanjih in sprejetih kompromisih je bil namreč letos 21. julija na ravni EU dosežen dogovor o večletnem finančnem okviru 2021–2027, ki ga spremlja tudi instrument za okrevanje in odpornost. Z vidika financiranja ključnih prioritet, je, kot so poudarili tudi v Državnem svetu, dogovor dober in pomemben za prihodnji razvoj Slovenije. Dejstvo je, da je v zadnjem desetletju naša država velik del svoje razvojne politike financirala prek kohezijske politike, zato je razvoj slovenskih regij večinoma ali izključno temeljil na razpoložljivih sredstvih evropske kohezijske politike. Državni svet je posvet organiziral z namenom, da bi v sodelovanju s ključnimi odločevalci poiskali odgovore na izzive, ki jih prinaša dogovor o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in o razpoložljivih sredstvih Evropske kohezijske politike po letu 2020.

Predsednik vlade Janez Janša je uvodoma dejal, da je minilo že kar nekaj tednov, odkar je na voljo okvir za črpanje evropskih sredstev. "V seštevku so to znatna sredstva, občutno večja kot kadarkoli, ki so bila na voljo iz teh virov," je dejal premier in dodal, da je bilo o tem, kako se organizirati, da bi bili uspešni pri črpanju in investiranju, že dovolj govora. Spomnil je, da je Zahodna kohezijska regija, kateri je bil namenjen današnji posvet, statistična tvorba, narejena na silo, zato, da Slovenija ne bi še bolj izpadla iz okvira delitev evropskih kohezijskih sredstev, kjer za uvrščanje v različne okvire odloča faktor razvitosti.

"Slovenija nima zakonsko določenih pokrajin, imamo neke vmesne zasilne rešitve glede regionalnih delitev, in ta zalogaj glede ustanovitve pokrajin nas še čaka. Čeprav je zakonodaja večinoma že pripravljena, še vedno nimamo ključnega zakona o pokrajinah, ki terja dvotretjinsko večino v Državnem zboru. Tako da kljub vsem naporom Državnega sveta, da se glede pokrajin stvari potisne naprej, zaenkrat težko rečem, da bi v tej sestavi državnega zbora imeli resen obet, da bi dobili dvotretjinsko večino, tako da bo to žal moralo počakati naslednjo sestavo DZ, kar pa ne pomeni, da ne bi mogli nekaterih nastavkov narediti že sedaj," je dejal premier Janez Janša.

"Finančni okvir glede evropskih sredstev, ki je bil predstavljen v določenem delu, je vendarle samo opcija, ker v tem trenutku še ne vemo, koliko sredstev bo potrebnih za okrevanje po epidemiji in koliko za razvoj in odpornost. Smo še vedno v nevarni coni, v nekem drugem valu, kjer imamo dnevno visoko število okužb, na srečo ne v enakem deležu, kar se tiče števila zasedenih bolniških postelj in obolelih na intenzivni negi, kajti če bi bil delež enak, bi že imeli izredne razmere. Ker pa smo se nekaj naučili iz prvega vala, je prenos okužb na najbolj ranljive posameznike počasnejši oziroma slabši in situacijo obvladujemo brez hujših ukrepov, kot smo jih bili prisiljeni sprejemati spomladi, v smislu zaustavljanja javnega življenja," je povedal predsednik vlade Janez Janša.

Spomnil je na to, da je spomladi poudaril, da drugi val epidemije lahko preživimo brez večjih posledic in večjega zaustavljanja javnega življenja samo, če bomo imeli učinkovito zdravilo, cepivo ali obvezno elektronsko aplikacijo, ki bo opozarjala na okužbo. "Cepiva in zdravila še nimamo. Napovedi so optimistične in držimo pesti, da se bodo uresničile, a v najboljšem primeru bomo to imeli šele v začetku naslednjega leta, vmes pa nas še čaka hladna sezona. In to je v tem trenutku naša velika skrb," je povedal premier in dodal, da elektronske aplikacije, ki bi nalagala obveznost, da vsak, ki ima virus to označi in da se giblje zgolj ob delujoči aplikaciji, ni. "Evropa ni bila sposobna dogovoriti enotnega pristopa zaradi številnih pravnih in formalnih okvirjev zaradi varovanja osebnih podatkov, kar je smešnica, saj vsaka komercialna aplikacija pobere več podatkov kot bi jih pobrala ta aplikacija," je dejal premier in nadaljeval, da če bi imeli evropsko aplikacijo, ne bi bilo niti težav glede prehajanja meja. "Danes je izven drugega vala v glavnem samo nekaj držav v svetu, ki je tovrstno aplikacijo uvedlo. Vsi ostali pa razmišljamo o tem, katere ukrepe sprejeti, da omejimo širjenje virusa na način, da ne bi vplivali na življenje in delo," je povedal predsednik vlade Janez Janša. Ob tem je še izpostavil, da bi tudi pravniki v Sloveniji in Evropi morali pretehtati, kaj je bolj pomembno, ali je to neka imaginarna dobrina ali pa zdravje ljudi. "Tudi zato smo pred problemom, zaradi katerega za del sredstev ne vemo natančno, kako velik bo za investiranje, a zaenkrat smo optimisti," je dejal predsednik vlade Janez Janša.

Nato je premier nadaljeval, da če bi drugi val epidemije dejansko terjal nekaj podobnih sanacijskih in finančnih ukrepov, kot so sedaj v paketu za okrevanje in odpornost, bi to za Evropo pomenilo težak zalogaj. "Vsi upamo, da se to ne bo zgodilo in celotno evropsko okolje v tem trenutku išče načine za spopad z virusom, ki nas gospodarsko ne bi toliko stal, kot spomladi. Tudi zato še nobena država okoli nas še ni razglasila epidemije in vsak ukrep, ki se sprejme, se dodatno tehta," je poudaril premier Janez Janša.

Predsednik vlade je nato dejal, da je, kar se črpanja sredstev tiče, ključen dogovorjen pristop vlade, da izenačimo položaj manj razvitih občin oziroma delov v Sloveniji tako, da bomo iz nacionalnih ovojnic prispevali tisti delež, ki je potreben za to, da se sredstva počrpajo. Tako je premier izpostavil, da bodo manj razvita območja Zahodne kohezijske regije z dodatnim nacionalnim prispevkom izenačena v deležu sofinanciranja z Vzhodno kohezijsko regijo v višini 85%. Ob tem je dodal, da bo drugi vir, poleg nacionalnih sredstev, na podlagi katerega bomo izenačili pristop v smislu pravičnosti do enako razvitih delov, sklad za okrevanje in odpornost. Opozoril pa je, da je pretežni del sredstev tega sklada na voljo v prvih letih, kar pomeni, da je zelo pomembno, da so programi zasnovani in pripravljeni čim prej, ker sicer tega vira ne bo mogoče uporabiti. "Dlje kot ste s pripravami, lažje bo," je poudaril premier.

Izpostavil je še, da sta bili v zvezi s črpanjem evropskih sredstev ustanovljeni dve delovni skupini, ki dnevno in tedensko spremljata potek in odpravljata vse morebitne ovire. "Po vsaki seji vlade sestankuje prva delovna skupina, ki jo vodim, in na teh prvih sestankih smo zaznali ogromno ovir, ki jih je treba odpraviti, in to pot ovir bomo sčistili," je bil jasen premier.

Vsem zbranim je tudi dejal, da se tudi s strani županov pri črpanju evropskih sredstev potrebuje sodelovanje. "Kar pa je ključno, in najpomembnejše, pa je sprememba miselnosti. Mi želimo in delamo na tem, da vsi, ki se na nacionalni ravni ukvarjajo z investiranjem evropskih sredstev, sodelujejo kot pomočniki in ne kot nekdo, ki išče napake pri projektih, temveč kot nekdo, ki pomaga pri tem, da so programi v skladu s pravili in ko najde napako, pokliče in pove, kaj je treba rešiti brez nekih dolgih dopisov, " je poudaril premier Janša. Ob tem je še spomnil, da je bilo že v prvem mandatu vlade, ki jo je vodil vse zastavljeno v to smer. "Vmes je bilo veliko nihanj in sedaj delamo na tem, da vzpostavimo ta okvir miselnosti, da potrebujemo sodelovanje in če se stvari ne dogajajo na ta način, je treba opozoriti. Seveda pa je ob tem treba upoštevati in spoštovati tudi osnovna pravila, ki so določena v evropski regulativi," je še povedal premier in zaključil, da današnji sestanek ni zadnji, temveč prvi v nizu dobrega sodelovanja.