Skoči do osrednje vsebine

Ministrica na otvoritvi razstave hišnih in ledinskih imen na južnem Koroškem

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu se je v sredo 16. septembra v kulturnem domu v Pliberku v Podjuni na Koroškem udeležila otvoritve razstave Pokrajina in identiteta – zemljepisna imena kot nesnovna kulturna dediščina.

Ministrica na srečanju
1 / 2

Na dogodku je zbrane tudi nagovorila. Poudarila je, da »so hišna in ledinska imena del najglobje identitete posameznika in skupnosti.« Zaradi današnjega hitrega ritma življenja in množičnega preseljevanje v mesta vsa ta zgodovinska poimenovanja, ki dajejo pečat krajem in ljudem, pogosto tonejo pozabo.

Še posebej je pohvalila Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, ki se je že zelo zgodaj lotil popisovanja in je tako z intenzivnim delom v zadnjih letih uspel ohraniti na tisoče avtohtonih poimenovanj na južnem Koroškem. S svojimi zemljevidi so v javnosti povečali ugled slovenskih narečij in tako prispevali k izboljšanju odnosov med večinskim nemško govorečim prebivalstvom in govorci slovenščine. Ministrica je še poudarila: »Marsikomu je prav to javno priznanje, da so slovenska narečja in poimenovanja v narečju vredna spomina ter ohranitve, njihova javna raba pa nekaj samoumevnega, dalo poguma in samozavesti, da je po desetletjih zadržanosti vendarle priznal, da tudi sam govori domače narečje, pozna slovenske pesmi itd.«

Njihovo delo pa je še posebno priznanje dobilo pred desetimi let z uvrstitvijo Slovenskih ledinskih in hišnih imen na Koroškem na državni seznam nesnovne kulturne dediščine avstrijske komisije UNESCO.

Organizatorja prireditve sta bila že omenjeni Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca in dežela Koroška, prireditev pa je del uradnega programa CARINTHIja 2020 – s katerim se spominjamo 100. obletnice koroškega plebiscita.