V uvodnem vprašanju novinarja o posledicah koronavirusa na gospodarstvo in ukrepih, ki jih Slovenija še namerava sprejeti, je premier izpostavil, da so gospodarske posledice epidemije za Slovenijo približno na povprečju Evropske unije. "Slovensko gospodarstvo je v pretežni meri, skoraj 80%, vpeto v evropske gospodarske verige in če škriplje na evropskem trgu, seveda škriplje tudi v našem gospodarstvu, in to kljub temu, da je Slovenija ena redkih držav v Evropi, ki ni generalno zapirala proizvodnje ter ustavljala industrije, ker se je ta sektor države oz. družbe zelo dobro organiziral in tam nismo imeli znatnega števila infekcij," je uvodno dejal premier in nadaljeval, da je za prihodnost pomembno ne le, kaj bomo storili mi, ampak kaj bodo storile tudi druge države članice EU. "Bolj ko bodo ti ukrepi uravnoteženi, pravočasni, manjše bodo posledice za slovensko gospodarstvo," je poudaril predsednik vlade in dodal, da so trenutno naši napori usmerjeni v to, da dosežemo neko približno podobno ravnanje na evropskem trgu.

Na vprašanje glede povezovanja Slovenije z drugimi evropskimi državami, predvsem z višegrajsko četverico in kakšne so podrobnosti tega sodelovanja, ki je zelo tesno, je premier odvrnil, da Slovenija drugih držav članic EU ne deli na prvo in drugorazredne. "To bi bilo v nasprotju z našimi interesi in z duhom ter črko Lizbonske pogodbe," je povedal predsednik vlade in nadaljeval, da je pa res, da v časih, ki so izredni, kot čas epidemije spomladi, natančno veš, na koga se lahko bolj zaneseš in na koga manj in s kom je treba bolj sodelovati. "Če govorimo o času epidemije, je bilo jasno, da je, ko je Evropa nekaj tednov bila videti kot v času srednjega veka, z blokadami, vojnimi stanji, kolonami na mejah, treba najprej sodelovati s sosedami. In smo. Z Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Italijo smo najprej bilateralno urejali promet na mejah, prestop meja, ukrepe na meji. Delovali smo v smeri, da bi ti ukrepi čim manj prizadeli državljane naše države in vseh sosednjih držav," je poudaril premier. Izpostavil je tudi, da Slovenija nima kompleksa in ne čuti potrebe , da bi se vnaprej opredeljevali, da bomo vedno podpirali neko državo ali neko skupino držav znotraj držav EU, kadar so interesi različni. "Vedno izhajamo iz tega, kaj je dobro za državljane, ki so nas volili, kaj je dobro za medsosedske odnose in kaj je dobro za sožitje v Evropi," je dejal predsednik vlade in podčrtal, da je Slovenija brez kompleksov, enakopravna znotraj EU in ravna v skladu s tem.

V nadaljevanju je premier Janez Janša spregovoril tudi o vlogi Evropske unije, ki ima po njegovi oceni v globalnem smislu še vedno veliko privlačno moč. "Prostor Evropske unije velik del ostalega sveta vidi kot nek prostor blagostanja, kamor si želijo. To je delno tudi razlog za tak naval ilegalnih migracij," je prepričan predsednik vlade. "Kar se tiče mehke moči, Evropa to ima. Kar se tiče trde, realne moči, ali realne možnosti vpliva, kjer pride do konfliktov, že v naši soseščini, pa je situacija takšna kot jo je na blejskem forumu opisal madžarski premier Viktor Orban. Če pogledamo situacijo v Libiji ali Vzhodnem Mediteranu, vidimo, da realna, trda moč Evrope niti slučajno ni takšna kot bi lahko bila, če bi sešteli vse evropske kapacitete tudi z vidika trde moči," je prepričan predsednik vlade. Ob tem je izpostavil tudi brexit. "Velika Britanija je članica Varnostnega sveta, je nuklearna sila in država, ki ima največ te trde moči, s katero se da marsikdaj podpreti ukrepe mehke moči, če se želi stabilizirati neko območje," je poudaril premier in dodal, da izstop Velike Britanije iz EU pomeni velik vakuum za Evropo. "Evropa mora biti sposobna zagotoviti varnost v svoji soseščini, sicer bo stalno soočena z ilegalnimi migracijami in vsemi drugimi pritiski in bo nemogoče, da stabilizira kritični obroč oziroma kritične točke propadlih držav v mediteranskem prostoru, čeprav je to naše dvorišče," meni premier, ki je obenem dodal, da "če hočeš pomagati ljudem v neki državi, ki nima lastnih institucij ali pa kjer te institucije, če obstajajo, ne zagotavljajo varnosti lastnim državljanom, potem tega ne moreš narediti, če jim najprej ne zagotoviš varnosti. Ključno za Evropo v sedanjem realnem svetu je, da potrebuje trdno moč, sicer ne bo več dejavnik vpliva v prihodnjem globalnem svetu."

Predsednik vlade je odgovoril tudi na vprašanja glede medijske zakonodaje. Ob tem je poudaril, da ne gre za medijsko reformo, temveč za popravke obstoječega stanja. "Če govorimo o RTV, se ta sprememba zakona sploh ne dotika upravljanja, temveč gre za izločitev oddajnikov in zvez, to je infrastrukture, iz programa," je povedal premier in navedel, da je trenutno stanje v nasprotju z duhom evropskega trga. "Ne more biti infrastruktura del tistega podjetja, ki ponuja tudi storitve, ker potem lahko govorimo o monopolu," je povedal premier. Ob tem je dodal, da je minimalna prerazporeditev sredstev v korist regionalnih programov predlagana zato, ker je Slovenija zelo centralizirana država in k tej centralizaciji veliko prispeva tudi dejstvo, da regionalni in lokalni mediji umirajo in životarijo. "Ljudje imajo po tem občutek, da se vse dogaja samo v Ljubljani, kar pa ni ne v našem interesu, ne v interesu večine prebivalcev v tej državi," je povedal predsednik vlade.

Ob vprašanju o restituciji je premier odvrnil, da ima Slovenija zelo podobne probleme kot so jih imele ostale postkomunisitčne države. "Solženicin je za to stanje dejal, da gre za neko hibridno stanje, ki še ni nekaj novega in ni več nekaj starega. V Sloveniji smo dolgo časa govorili o tranziciji. Verjeli smo, da bo vstop v Evropsko unijo in v Zvezo Nato to tranzicijo zaključil, a je žal ni," je povedal predsednik vlade in nadaljeval: "Še mnogi problemi so odprti, kar se ugotavlja vsak dan. Kljub temu te probleme danes rešujemo v nekem drugem, bolj civiliziranem okviru znotraj EU, ki pa je, roko na srce, včasih tudi potuha tistim, ki ne želijo nobene spremembe in ki zato, da vzdržujejo neko monopolno stanje, kličejo na pomoč evropske institucije, in ker slovenskega jezika v Evropi praktično veliko ljudi ne razume in gre potem bitko za interpretacijo." Predsednik vlade je pogovor zaključil z mislijo, da naj tisti, ki želi soditi notranjepolitično stanje v Sloveniji, pride v Slovenijo, naj se nauči slovenščine ali pa naj dobi verodostojne sogovornike in nato presoja.