Skrivnost Gruberjeve palače

»/…/ resnica pride enkrat na dan in upam, da jo bomo znali posredovati svetu.« dr. Barbara Murovec

Gruberjeva palača, v kateri domuje Arhiv Republike Slovenije, je v zadnjih mesecih burila duhove slovenske strokovne javnosti. Zastavljalo se je namreč vprašanje, kdo je avtor upodobitve alegorije obrti, trgovine in tehnike v kupoli tega bisera meščanskega baroka sredi Ljubljane.

V Gruberjevi palači, ki jo je dal po svojih načrtih postaviti jezuit in arhitekt Gabriel Gruber v zadnji četrtini 18. stoletja za potrebe Šole za mehaniko in hidravliko, od leta 2018 namreč potekajo konservatorsko-restavratorska dela. In prav ta so pokazala, da slavna poslikava ni delo ljubljanskega slikarja Janeza Andreja Herrleina, ki so mu avtorstvo pripisovali doslej, ampak je delo Martina Johanna Schmidta iz Kremsa, poznanega tudi kot Kremser-Schmidta. 

Nepričakovano odkritje v Gruberjevi palači je bilo javnosti predstavljeno na strokovnem posvetu z naslovom Skrivnost Gruberjeve palače, ki je zaradi preprečevanja širjenja okužbe s SARS-Cov-2 potekal virtualno.

Konservatorsko-restavratorska dela v Gruberjevi palači še niso zaključena, saj bodo trajala vsaj še dve leti. Kakšne skrivnosti še skriva več kot dve stoletji star baročni biser?