Izbor koncesionarja za rabo vode za proizvodnjo pijač

Vlada je izdala odločbo o izboru koncesionarja, s katero se koncesija za rabo vode za proizvodnjo pijač iz vrtin D-3/07 in DAN-4/13 podeli družbi Dana, proizvodnja in prodaja pijač, d.o.o., Mirna. Koncesija se podeljuje na podlagi javnega razpisa, ki ga je izvedlo Ministrstvo za okolje in prostor. Pravočasno je prispela prijava družbe Dana, proizvodnja in prodaja pijač, d.o.o., Mirna. Na podlagi ugotovitev iz mnenja strokovne komisije za pregled in vrednotenje prijav je ugotovljeno, da družba Dana, proizvodnja in prodaja pijač, d.o.o., izpolnjuje vse predpisane pogoje za podelitev koncesije, ki so določene v Zakonu o vodah ter razpisni dokumentaciji.

Odgovor na poslansko v zvezi z okoljevarstvenimi soglasji infrastrukturnim projektom

Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z okoljevarstvenimi soglasji infrastrukturnim projektom. Vlada odgovarja, da  je na podlagi Interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID–19 določila seznam pomembnih investicij (Interventni zakon). Seznam obsega 187 investicij. Projekti s seznama so po oceni predlagateljev vredni 7,7 milijarde evrov. Gre za več prioritet, ki jih določa posebna koordinacijska skupina, vezane pa bodo na izvedljivost projektov in zaprtost finančne konstrukcije. Ne gre samo za projekte, ki so financirani iz javnih virov, temveč tudi za tiste, ki so financirani iz zasebnih virov.  Osnovni namen tega seznama je, da se pospeši  začetek izvedbe projektov, saj so nekateri od njih že pripravljeni za izvedbo, stojijo pa zaradi zelo različnih razlogov. Ministrstvo za okolje in prostor in organi v sestavi bodo tem projektom posvetili veliko pozornost in jih usklajeno reševali. Za mnoge od njih so že sprejeti državni prostorski načrti in izvedene celovite presoje vplivov na okolje. Nekateri so v fazi pridobivanja mnenj, izdaje okoljevarstvenega soglasja ali v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Varstvo okolja bo zagotovljeno na podlagi Zakona o varstvu okolja  in Zakona o ohranjanju narave.  V postopke bodo še naprej vključena vsa ministrstva in organizacije ter javnost, standardi varstva okolja pa se ne bodo zniževali, vendar bodo postopki učinkovitejši. Že direktiva o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje določa, da morajo biti postopki zaključeni v roku 6 mesecev, kar pri nas ni bila praksa, vendar se bosta ministrstvo in Agencija za okolje organizirali tako, da bi ta evropski standard dosegli. Pri tem je izjemno pomembna tudi kvaliteta gradiva, ki so ga dolžni pripraviti investitorji.

Prioritetni projekti predstavljajo sporočilo gospodarstvu, da si Vlada RS prizadeva in želi spodbujati investicijski cikel, da so v Sloveniji zaželeni vsi, ki želijo investirati v okoljsko sprejemljive projekte, ki želijo razvoj države na slehernem področju, tako na področju okolja, prometne infrastrukture, energetike, zdravstva… Gre za investicije, ki so ključne za zagon gospodarstva po prenehanju epidemije in izravnavo padca bruto družbenega proizvoda v Sloveniji.

Interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 daje osnovo, da se investicije hitreje in učinkoviteje realizirajo, ustanavlja koordinacijsko skupino, ki bo skrbela predvsem za časovno koordinirano izvajanje postopkov, za pospešeno in koordinirano izvedbo pomembnih investicij in učinkovitejše ter hitrejše postopke. Vse institucije z javnimi pooblastili, kot naprimer  Zavod RS za varstvo narave, ki skrbijo za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje vrst in habitatnih tipov, varovanih območij in naravnih vrednot, ter Direkcija za vode RS, ki skrbi za ugodno stanje voda, so bili in ostanejo vključeni v vse postopke po Zakonu o ohranjanju narave, Zakonu o varstvu okolja in Zakonu o vodah. Za zagotavljanje varstva okolja je odgovorno ministrstvo za okolje in prostor, ki zagotavlja transparentno delovanje, vključevanje javnosti v fazi javne razgrnitve in vključevanje strank ali stranskih udeležencev v postopke. Projekti so tako z različnih vsebinskih področij, kot so: okolje, energetika, promet in regionalni  razvoj.

S področja okolja je 22 pomembnih investicij, s področja energetike 19, s področja prometa 70 in s področja regionalnega razvoja 76.

Projekti s področja regionalnega razvoja so predvsem projekti, ki se nanašajo na:

• gradnjo stanovanjskih sosesk,
• zdravstvenih domov,
• izobraževalnih ustanov in podobno.

Na seznamu so projekti, ki imajo ocenjeno vrednost nad 5 milijonov evrov ter imajo predviden začetek izvedbe v letu 2020 oziroma 2021, ter vse predlagane investicije nad vrednostjo 25 milijonov evrov, ki imajo predviden začetek izvedbe poleti 2021. Projekti, ki jih bo izvajala Slovenija, bodo skladni z evropskim in slovenskim pravnim redom s področja okolja, saj bo le tako zagotovljeno tudi evropsko sofinanciranje. V skladu z Zakonom o varstvu okolja, Zakonom  o ohranjanju narave in Zakonom o vodah so  zagotovljeni  strokovnost in vključevanje javnosti v postopke. V  postopkih ima javnost na razpolago enomesečno obdobje za podajanje komentarjev in pripomb. Za vse prostorske postopke ima javnost pravico dajati pripombe tako v fazi javne predstavitve, kot v času javne razgrnitve. Vlada zato v odgovoru meni, da je ustavna pravica varovanja okolja ustrezno zagotovljena, saj je upoštevano načelo zakonitosti pri realizaciji vseh investicij.

Odgovor Evropski komisiji v zvezi s kakovostjo zraka in čistejšim zrakom

Vlada je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na obrazloženo mnenje Evropske komisije z dne 14. 5. 2020 zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz direktive o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo v zvezi z mejnimi vrednostmi delcev, ki so manjši od desetih mikronov (PM₁₀₎ (Direktiva 2008/50/ES), in sicer gre za kršitev št. 2012/2212. V odgovoru na obrazloženo mnenje Evropske komisije (kršitev št. 2012/2212) kažejo, da je Republika Slovenija v obdobju od prejema uradnega opomina pa do današnjega dne na področju kakovosti zraka naredila ogromen napredek, predvsem pa je:

• že v letu 2013 deloma izpolnila obveznosti iz prvega odstavka 23. člena Direktive 2008/50/ES (razen za območje Mestne občine Ljubljana, kjer je dokončno izpolnila obveznosti aprila 2014),
• sprejela in vseskozi izvajala pravilne, zadostne in učinkovite ukrepe, da bi v čim krajšem času izpolnila obveznosti iz prvega odstavka 13. člena Direktive 2008/50/ES. Napredek pri izpolnjevanju obveznosti iz tega člena direktive se kaže zlasti v:
• velikem zmanjševanju števila preseganj od začetka izvajanja ukrepov iz načrtov za kakovost zraka na čisto vseh območjih s preseganji. Na območju celinskega dela Slovenije (SIC) in aglomeracijah poseljenega Ljubljane (območje  SIL)  in aglomeracijah poseljenega Maribor (območje  SIM)  so od 13 merilnih mest v letu 2019 izmerjena preseganja samo še na merilnem mestu Celje Mariborska v podobmočju aglomeracije  Celje (SIC CE),
• z izločitvijo območij Mestne občine Kranj in občine Hrastnik iz območij s preseganji (že izvedeno),
• z izločitvijo območja Mestne občine Novo mesto iz območij s preseganji (v zaključku postopka),
• v skladu z določili Direktive 2008/50/ES bo Republika Slovenija zaradi dovolj nizkega števila dni s preseganji iz območij s preseganji izločila še območja: Mestnih občin Murska Sobota, Maribor in Ljubljana ter preostalih dveh Zasavskih občin, kar bo še v letu 2020 začela z ustreznim postopkom v skladu s slovenskimi predpisi.
• Republika Slovenija še naprej intenzivno izvaja ukrepe iz načrtov za kakovost zraka, pri tem zlasti daje spodbude ter izobražuje in ozavešča državljane o problemu kakovosti zraka,
• Republika Slovenija je pripravila in bo izvajala praktično na celotnem njenem ozemlju Operativni program ohranjanja kakovosti zunanjega zraka, kar bo imelo pozitivne učinke za ukrepe iz načrtov za kakovost zraka, zlasti pa bo z njegovim izvajanjem preprečevala, da bi območja, ki so že izločena iz sistema območij s preseganji, ponovno beležila slabšo kakovost zraka. Operativni program bo sprejet še v letu 2020,
• zaradi posebne teže in vloge rabe malih kurilnih naprav pri onesnaževanju kakovosti zraka (povprečno so male kurilne naprave 2/3 vir delcev) ter kompleksnosti rabe lesa za ogrevanje stavb je Republika Slovenija pripravila celovit nabor ukrepov na tem področju v obliki Strategije umne rabe lesa v energetske namene, ki je v postopku sprejemanja, strategija bo sprejeta še v letu 2020,
• doseganje ciljev iz Resolucije o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20-30) bo dodatno zagotavljalo, da se bo kakovost zraka izboljševala, oziroma zagotavljala, da ne bi nastala nova območja s preseganji,
• Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), sprejet na Vladi RS februarja 2020, daje dodatna zagotovila za izboljševanje in ohranjanje kakovosti zraka.

Slovenija bo vložila vse napore, da bo tudi na podobmočju SIC CE kot še edinem preostalemu območju s preseganji (ki so pa tudi tukaj v upadanju) v najkrajšem možnem času zagotovljena skladnost, saj so bili za to območje že uvedeni dodatni ukrepi na področju malih kurilnih naprav in tranzitnega prometa skozi Mestno občino Celje. 

Imenovanje generalnega direktorja Agencije Republike Slovenije za okolje

Vlada je izdala odločbo o imenovanju Iztoka Slatinška za generalnega direktorja Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), za mandatno dobo petih (5) let, in sicer od 11. 9. 2020 do 10. 9. 2025, z možnostjo ponovnega imenovanja. Minister, pristojen za okolje in prostor, je po preučitvi dokumentacije in na podlagi sklepa Uradniškega sveta z dne 31. 7. 2020, s katerim je komisija ugotovila, da Iztok Slatinšek izpolnjuje natečajne pogoje in je glede na svojo strokovno usposobljenost primeren kandidat za ta položaj,  predlagal, da se Iztok Slatinšek imenuje na ta položaj.  Iztok Slatinšek, univ. dipl. inž. geodezije,  je trenutni vršilec dolžnosti generalnega direktorja ARSO.

Imenovanje vršilca dolžnosti  generalnega direktorja Direktorata za vode in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor

Vlada je izdala odločbo o imenovanju Bojana Dejaka za vršilca dolžnosti  generalnega direktorja Direktorata za vode in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor, in sicer od 18. 9. 2020 do imenovanja novega generalnega direktorja Direktorata za vode in investicije, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 17. 3. 2021. Bojan Dejak je tudi trenutno vršilec dolžnosti  generalnega direktorja Direktorata za vode in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor. Ministrstvo za okolje in prostor je 9. 6. 2020 objavilo posebni javni natečaj za položaj generalnega direktorja Direktorata za vode in investicije, na katerega so se kandidati lahko prijavili do 26. 6. 2020. Ker posebna natečajna komisija še ni izvedla postopka ugotavljanja strokovne usposobljenosti in primernosti prijavljenih kandidatov, vršilcu dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za vode in investicije pa mandat izteče dne 17. 9. 2020, je minister, pristojen za okolje in prostor, ponovno predlagal imenovanje vršilca dolžnosti generalnega direktorja, do imenovanja novega generalnega direktorja Direktorata za vode in investicije.

Imenovanje direktorice Inštituta za vode Republike Slovenije

Vlada Republike Slovenije je izdala odločbo o imenovanju Mance Čarman, za direktorico javnega zavoda Inštitut za vode Republike Slovenije, za mandatno dobo štirih (4) let, in sicer od 11. 9. 2020 do najdlje 10. 9. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja. Na podlagi vloge izbrane kandidatke je bilo ugotovljeno, da  poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, ki ureja delovna razmerja v državnih organih, izpolnjuje tudi vse pogoje določene v 21. členu Odloka o preoblikovanju Vodnogospodarskega inštituta, družbe za gospodarjenje z vodami, d.o.o., v javni zavod »Inštitut za vode Republike Slovenije« za imenovanje na delovno mesto direktorja. Manca Čarman je trenutno vršilka dolžnosti direktorice javnega  zavoda Inštitut za vode Republike Slovenije.

Imenovanje direktorja javnega zavoda Krajinski park Kolpa  

Vlada je izdala odločbo o imenovanju Borisa Grabrijana za direktorja javnega zavoda Krajinski park Kolpa, za mandatno dobo štirih (4) let, in sicer od 17. 9. 2020 do najdlje 16. 9. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja. Borisa Grabrijana, ki izpolnjuje predpisane pogoje za imenovanje in je bil izbran kot najustreznejši kandidat, je podprl tudi Svet zavoda javnega zavoda Krajinski park Kolpa.  Boris Grabrijan je že od leta 2007 dalje direktor oziroma vršilec dolžnosti direktorja javnega zavoda Krajinski park Kolpa.