Sodelujoči v omizju so pogovor začeli z vprašanjem kaj za njih pomenijo pametna mesta. Minister Koritnik je v odgovoru dejal: »Pametna mesta razumem kot skupek podatkov, ki se jih zbira, analizira in uporabi za boljše načrtovanje ustvarjanja novih podatkov. Je pa ključno, da smo ljudje tisti, ki to znamo uporabiti. Tehnologija ni dovolj, je pa res, da se tehnologije ne smemo bati.« Dodal je še, da si bo prizadeval za še večji poudarek na digitalnem opismenjevanju, saj po njegovem mnenju ne moremo v primerni meri izkoristiti vseh prednosti, ki jih prinašajo nove tehnologije, če jih ne znamo uporabljati.

Minister Koritnik je na konferenci tudi napovedal, da je ekipi na ministrstvu po treh letih nepotrebnega čakanja uspelo javni razpis za pametna mesta in skupnosti pripeljati do te mere, da bo objavljen še letošnjo jesen. Upravičenci bodo konzorciji občin. Med upravičene stroške pa na Ministrstvu za javno upravo predvidevamo stroške nakupa komunikacijske opreme in programske opreme, licenc, razvoj inovativnih rešitev. Predvideno je, da bo stopnja sofinanciranja 80 %, vrednost razpisa bo znašala 16 milijonov evrov.

Slovenske občine po ministrovih besedah že uvajajo digitalizacijo v svoje poslovanje in upravljanje infrastrukture, optimizacijo, komunikacijo z občani. Po večjih mestih so se začela testiranja, uvajanja konceptov pametnih mest in skupnosti, uvajanja posameznih rešitev.

Udeleženci konference se seveda niso mogli izogniti trenutni situaciji in posledično vlogi tehnologije v času epidemije virusa covid-19. »Epidemija je zagotovo pospešila digitalizacijo v javni upravi in lokalnih okoljih. Kot resorni minister želim vzpostaviti tako imenovane regionalne delovne točke, da ne bi vsi dnevno migrirali v Ljubljano ali Maribor, ampak bi delo nekaj dni na teden opravljali na delovnih postajah v različnih manjši mestih po Sloveniji. S tem bi okrepili tudi razvoj lokalnih okolij,« je ob tem dodal Koritnik.