Mag. Matej Tonin je v razpravi zavrnil očitke o pomanjkanju javne razprave in nepreglednosti v  postopku sprejemanja predloga zakona. Predlog zakona je bil prvič javno napovedan 3. julija, Vlada Republike Slovenije pa ga je sprejela 24. julija in ga posredovala v nadaljnjo parlamentarno obravnavo. Poskuse opozicijskih strank je minister ocenil kot manever za zaustavitev sprejemanja zakona ter ne kot priložnost za konstruktivne predloge in javno razpravo, ki jo podpira. V trimesečnem obdobju po objavi besedila predloga zakona na  portalu e-demokracija 11. junija je imel po zagotovilih ministra vsakdo priložnost posredovati svoje predloge in sodelovati v razpravi glede zakona, kot so to storili stroka, Slovenska vojska, nekatera združenja in nevladne organizacije, ki so povedali svoje mnenje in podprli zakon. Prav tako je bil predlog zakona medresorsko usklajen. Minister je pohvalil konstruktivno razpravo o predlogu zakona na Komisiji Državnega sveta za državno ureditev, ki je predlog besedila podprla. Člani odbora so z desetimi glasovi proti in sedmimi glasovi za zavrnili predlagani sklep, da Odbor za obrambo na podlagi 46. člena Poslovnika Državnega zbora opravi javno predstavitev mnenj o predlogu zakona.

Poglavitne rešitve, ki jih prinaša zakon, so nujne za dolgoročno preživetje obrambnega sistema, ki je v preteklosti nosil nesorazmerno breme krčenja finančnih sredstev med resorji, saj so obrambni izdatki po letu 2010 padli z 1,61 % BDP na 0,93 % BDP v letu 2015. S tem zakonom se zagotavlja sredstva za izvajanje najnujnejših investicij v Slovensko vojsko do 2026, določenih s splošnim dolgoročnim programom razvoja in opremljanja Slovenske vojske in srednjeročnim obrambnim programom. Kot je povedal minister, bi v primeru, da bi želeli uresničili vse, kar je zapisano v že sprejetih dokumentih, po oceni Generalštaba Slovenske vojske potrebovali okoli tri milijarde evrov. Z zakonom zagotovljena sredstva v višini 780 milijonov evrov bodo zadoščala za najnujnejše investicije v opremo in oborožitev ter dotrajano infrastrukturo, saj je bilo nujno postaviti prioritete, dejansko dodatnih sredstev pa bo v šestletnem obdobju 300.000 evrov.

Stabilen vir financiranja, z zamejitvijo časovnega obdobja, do katerega lahko ministrstvo sklepa pogodbe, s katerimi prevzema obveznosti, do konca leta 2026, je nujen in bo omogočal postopen razvoj in modernizacijo Slovenske vojske. Delujoč in dobro opremljen obrambno-varnostni sistem pa je ključen pogoj za izvajanje suverenosti vsake države. Minister je izpostavil dve ključni dilemi, ki se pojavljata v povezavi s predlogom zakona. Kot je pojasnil, ne gre za vprašanje, ali bo ta vlada vlagala v varnost ali v zdravje, ampak bo vložila v oboje. Po besedah ministra gre torej pri sprejetju zakona za odločitev o tem, ali si Slovensko vojsko želimo ali ne. Dejstvo je, da je obdobje krize zaradi covida-19 odprlo nekaj novih investicijskih možnosti, ki jih pred tem ni bilo. Različni evropski finančni mehanizmi za soočanje s posledicami covida-19 omogočajo Sloveniji črpanje sredstev v naslednjih letih v višini več kot  deset milijard evrov, ki bodo v prvi vrsti namenjena področju zdravstva in sociale, krepitvi politike zaposlovanja in okrevanju gospodarstva. Kot je poudaril minister, tako ne bo nihče izgubil sredstev, ne zdravstvo ne sociala, pridobi pa lahko tudi obramba oziroma varnost, kajti če želimo Slovensko vojsko, jo je treba tudi primerno opremiti. Vizija Ministrstva za obrambo, ki je izražena tudi s postavljenimi prioritetami v predlogu zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski, po besedah ministra jasno kaže, da bo z vlaganjem v osebno opremo najprej poskrbljeno za varnost vojakov. Glede nakupov vojaške opreme in oborožitve sta bili potrebni racionalizacija in postavitev jasnih prioritet. Načrtovan je nakup transportnega letala, ki se bo lahko uporabljal tudi za potrebe zaščite in reševanja ter podpore drugim državnim organom. Razpolaganje z lastnim vojaškim transportnim letalom se je kot velika prednost pokazalo tudi v času epidemije, nabava dveh vojaških helikopterjev pa pomeni tudi, da se bodo lahko za potrebe helikopterske nujne medicinske pomoči namenili helikopterji Bell 412, s katerimi Slovenska vojska že izvaja večino tovrstnih poletov. Število oklepnih vozil se je z načrtovanih 130 zmanjšalo na 50 vozil, kar je realno in bo omogočalo vzpostavitev ene srednje bataljonske bojne skupine, z izgradnjo katere se odlaša že več let.