Skoči do osrednje vsebine

Ministrica Kozlovič: Alternativni postopki v našem pravosodju našli svoje mesto

Center za izobraževanje v pravosodju je danes, 3. septembra 2020, organiziral seminar za poravnalce v kazenskih zadevah. Udeležence je nagovorila tudi ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič.

Kot je uvodoma izpostavila ministrica, se sodobno kazensko pravo vedno bolj nagiba k iskanju rešitev, ki bi nadomestile oziroma poenostavile kazenski postopek, pospešile potek kazenskega postopka in razbremenile delo sodišč. »To omogočajo instituti alternativnega reševanja kazenskih postopkov, za katere tudi sama menim, da imajo pozitiven vpliv na stanje pravne države. V mislih imam institute, ki pripeljejo zadeve oziroma spore do zaključka, če je le mogoče že v predkazenskem postopku oziroma brez sodne intervencije, predvsem pa na način, s katerim se strinjajo vsi vpleteni, vključno z državnim tožilcem, ki zastopa javni interes.«

Pri izbiri alternativnih postopkov je treba upoštevati tako težo in naravo kaznivega dejanja kot tudi okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, kar vključuje tudi razmerje med storilcem in žrtvijo. Pri tem ne gre zanemariti razlik med različnimi vrstami alternativnih postopkov – ni vsako kaznivo dejanje oziroma vsaka zadeva primerna niti za odložen pregon niti za poravnavanje. Tudi tu ima ključno vlogo državni tožilec, nenazadnje pa je pomembna tudi dobra komunikacija med državnim tožilcem, poravnalcem in osumljencem ter oškodovancem.

Ob tem je ministrica poudarila, da postopek poravnavanja lahko vodi do poravnave med osumljencem in oškodovancem tudi v smislu civilnopravnih učinkov poravnave. Namen poravnave ni le v tem, da se sodišča razbremenijo vodenja kazenskega postopka za manj nevarna kazniva dejanja, temveč tudi, da se čim prej in v celoti reši konflikt med osumljencem in oškodovancem na zadovoljiv način za oba brez uporabe kazenskih sankcij. »Ko nastopate v vlogi poravnalcev, lahko s svojim znanjem, z izkušnjami in tudi s svojimi osebnostnimi lastnostmi bistveno pripomorete k razrešitvi spornega razmerja, kar ima pomembne pozitivne učinke tako za žrtev kaznivega dejanja, storilca kot tudi za skupnost,« je dejala ministrica.

Statistični podatki kažejo, da je v zadnjih petih letih znotraj alternativnih postopkov delež poravnavanja stabilen oziroma je število zadev, ki se rešijo s poravnavanjem, celo v manjšem porastu. To kaže, da so alternativni postopki v našem pravosodju našli svoje mesto.

»V ministrstvu cenimo vaše dobro delo in prispevek h krepitvi pravne države ter konstruktivni razrešitvi sporov, ki jih je sprožilo kaznivo dejanje. Tam, kjer mi vidimo številke, statistiko in uspešnost rešitve sporov, vi vidite ljudi, njihove življenjske zgodbe, v katere vstopite z namenom pomiritve medsebojnih odnosov. Vaša vloga zahteva celega človeka in predpostavlja tako poznavanje pravne ureditve kot tudi psihologije, nenazadnje pa tudi empatijo, ki poravnalcu omogoča razumevanje spora iz različnih, nasprotujočih si plati,« je zaključila ministrica.

Iskalnik