Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade Janez Janša: Slovenija je v dobrem položaju za nadaljnje spopadanje z negativnimi posledicami epidemije

Predsednik vlade Janez Janša je v daljšem intervjuju za madžarski tednik Figyelo, ki je izšel pretekli četrtek, spregovoril o spopadu Slovenije s koronavirusno krizo, o ukrepih, ki jih je vlada sprejela za okrevanja gospodarstva in o nadaljnjih vladnih načrtih. Govora je bilo tudi o sodelovanju med Madžarsko in Slovenijo ter o evropski prihodnosti.

Predsednik vlade Janez Janša.

Predsednik vlade Janez Janša. | Avtor Kabinet predsednika vlade

Celoten intervju objavljamo v nadaljevanju.

Prejšnji mesec ste na videokonferenci »Sklada meščanske Madžarske« (Polgári Magyarországért Alapítvány) kot tri največje izzive EU označili: korona virus (Covid), kibernetične napade in demografijo. Obravnavajmo jih po vrsti.

Koronavirusna kriza nas je, tako Slovenijo kot Evropo pa tudi svet, doletela nepripravljene. Evropa je bila z izrednimi razmerami, zaseganjem zaščitne opreme, zapiranjem meja, policijsko uro in drugimi ukrepi v marcu in aprilu videti kot iz srednjega veka. Tudi sedaj še nismo v obdobju po COVID-19 krizi, temveč smo v času, ko rešujemo ekonomske posledice pandemije. Sklad za okrevanje, ki ga predlaga Evropska komisija, je dober odgovor na izzive soočanja s posledicami koronavirusne krize, intenzivno se išče tudi cepivo ali zdravilo za to bolezen. Dokler tega nimamo, je rešitev pred ponovnimi drastičnimi ukrepi oziroma lock downom iz začetkov pandemije, aplikacija za sledenje okužbam.

Naslednji večji izziv so kibernetski napadi, ki imajo lahko za posledico velike finančne kot tudi druge negativne posledice. Njihova uporaba v polnem obsegu s strani nekaterih držav pa lahko v razvitih državah povzroči posledice, ki so blizu tistim ob uporabi jedrskega orožja. Prav zato smo sopredsedujočima za predsedovanje Svetu EU, Nemčiji in Portugalski, predlagali, da se prioritetno pripravi načrt, kako se na evropski ravni boriti proti množičnim kibernetskim napadom. (Tretji član je Slovenija, ki bo od julija 2021 predsedovala uniji – ur.)

Glavni strateški izziv za EU pa je v tem trenutku in v prihodnosti gotovo demografija. Vsi kazalniki kažejo, da se evropsko prebivalstvo pospešeno stara in veliko držav že vlaga ustrezne napore v sprejemanje ukrepov, ki bi to krivuljo staranja prebivalstva upočasnili. V tem pogledu potrebujemo spremenjene pokojninske sisteme, za višjo nataliteto spodbudne družinske politike, in številne druge, za demografske izzive prave ukrepe.

Slovenska vlada je zelo uspešno kljubovala epidemiji, bila je prva evropska država, ki je ukinila stroge varnostne ukrepe in je znova zagnala gospodarstvo. Koliko sredstev je vaša vlada mobilizirala za zaustavitev epidemije in za pomoč gospodarstvu?

Vlada je sprejela štiri zakonske svežnje ukrepov (koronapaketi) za zaustavitev epidemije COVID-19 in za pomoč državljanom ter gospodarstvu, vrednost katerih je več kot 6 milijard evrov (skoraj 2100 milijarda forintov). S sprejetimi ukrepi smo naslovili uspešno in učinkovito reševanje življenj, zdravja in ohranjanja vitalnih kapacitet države, kot so gospodarstvo, javne storitve, šolstvo, znanost, kultura in druge. Zaradi ukrepov je Slovenija v dobrem položaju za nadaljnje spopadanje z negativnimi posledicami epidemije.

V kateri veji gospodarstva vidite ta čas največje težave? Koliko delovnih mest vam je uspelo ohraniti, kakšni so trenutni trendi nezaposlenosti?

Največje težave je epidemija povzročila v turizmu, ki ima visoke multiplikativne učinke na druge gospodarske panoge in kmetijstvu (prodaja kmetijskih pridelkov). Z veliko težavami se soočajo v storitvenih dejavnostih (gostinstvo, trgovina na drobno) in v predelovalnih dejavnostih, kjer so največji upad zabeležile dejavnosti, povezane z avtomobilsko industrijo. Vseeno pa je vladi s prvimi tremi koronapaketi uspelo ohraniti okoli 260.000 delovnih mest in finančno pomagati 1,3 milijona državljanom. Z uvedbo turističnih bonov smo spodbudili povpraševanje na strani domačih turistov, kar je oživilo slovenski turizem in ohranilo številna delovna mesta v tej panogi. (odrasli s stalnim prebivališčem prejemajo od države bon v vrednosti 200 EUR, otroci pa 50 EUR - ur.)

Kar se tiče trendov nezaposlenosti, pričakujemo v drugi polovici leta stabilizacijo gospodarskih razmer in s tem tudi umiritev razmer na trgu dela. (stopnja je trenutno 9,6 %, za 1,6 odstotno točko višja kot v začetku pandemije – ur.)

Ali boste lahko zadržali višino plač, življenjski standard? (Med državami bivšega socialističnega bloka ima Slovenija najvišje plače (povprečno neto 1175 EUR, približno 410 tisoč forintov), pokojnine (povprečno 665 EUR), in tudi GDP na osebo.

Vladni ukrepi za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu so namenjeni ohranitvi blaginje in življenjskega standarda ljudi po krizi. V času po epidemiji pričakujemo, da se bosta, zahvaljujoč tem ukrepom, blaginja in življenjski standard ljudi zvišala nad ravnjo pred epidemijo. Posebno pozornost smo namenili najranljivejšim skupinam ljudi, kot so upokojenci, študenti in prejemniki socialnih pomoči. Vsekakor pa so najpomembnejši ukrepi za ohranitev ustvarjalnih kapacitet gospodarstva.

Kakšni so vaši gospodarski načrti? Mnogi omenjajo slovenski »New Deal«. Iz česa je to sestavljeno?

Temeljni namen slovenskega »New Deala«, kot ste ga poimenovali, je, da se pospešijo naložbeni projekti, ki bolj ali manj stojijo zaradi birokratskih ovir. Vladni ukrepi za debirokratizacijo so sporočilo gospodarstvu, da so naložbe dobrodošle. Slovenska vlada vidi trenutno krizo tudi kot priložnost, da se preko izvajanja nove strategije industrijske politike podpre prenovo in posodabljanje slovenskega gospodarstva v smeri digitalizacije, zelenega, ustvarjalnega in pametnega gospodarstva.

Kateri scenarij predvidevate pri izhodu iz gospodarske krize: hitro okrevanje, krizo, ki bo potekala še v naslednjem letu, ali celo na bolj dolgotrajen proces?

Glede rasti slovenskega GDP smo optimistični. Sprejete vladne ukrepe oziroma pakete ukrepov je Evropska komisija v svoji zadnji napovedi ocenila pozitivno in Sloveniji napoveduje hitro okrevanje. Tudi bonitetna hiša Standard & Poor's (S & P) je potrdila bonitetno oceno Republike Slovenije pri AA- s trendom stabilnosti. Obeti so torej stabilni, Slovenija pa je v dobrem položaju za spopadanje z negativnimi posledicami pandemije. Seveda pa se položaj lahko radikalno spremeni, če bomo deležni udara drugega vala epidemije. Zaenkrat je to naša največja skrb.

Ali bo pandemija korona virusa spremenila globalni trg? Kaj menite, v kakšni panogi se lahko okrepi vloga lokalnega sodelovanja v Evropi, še posebej v srednji-vzhodni Evropi?

Pandemija koronavirusa zagotovo spreminja globalni trg. Vloga lokalnega, bolje rečeno regionalnega sodelovanja v Evropi se bo okrepila predvsem na področjih, kot so oskrba in logistika s kritičnimi s prehrambenimi, energetskimi in medicinskimi proizvodi in storitvami.

Pandemija pa je odprla vprašanja o tem, katero proizvodnjo (predvsem strateških dobrin) je potrebno (ponovno) vzpostaviti v matični državi oziroma kako skrajšati dobavne verige in s tem zmanjšati tveganja motenj v dobavi. 

Kje vidite možnosti madžarske udeležbe v investicijah in programih v Sloveniji?

Na seznam najpomembnejših investicij, ki so ključne za okrevanje gospodarstva po pandemiji novega koronavirusa, je uvrščena izgradnja Potniškega centra Ljubljana, ki bo obsegal nadgradnjo železniške postaje, izgradnjo nove avtobusne postaje in komercialnega dela, pri katerem bo v komercialni del investiral madžarski zasebni investitor v višini 250 mio EUR.

Sodelovanje med državama vidimo tudi pri novogradnji železniške infrastrukture nasploh in na mejnem območju med krajema Rédics (Madžarska) in Beltinci, čezmejnih povezavah javnega potniškega prometa, vključitvi v javno zasebno partnerstvo pri prostorski širitvi ali posodobitvi mariborskega letališča, itd. Ob smernicah spodbujanja aktivne in trajne mobilnosti pa tudi meddržavne kolesarske povezave in vzpostavitev nizko emisijskih koridorjev.

Kaj pričakujete glede slovensko-madžarskega gospodarskega in političnega sodelovanja v prihodnje?

Madžarska že sedaj zaseda sedmo mesto med zunanjetrgovinskimi partnerji Slovenije. Pričakujem, da se bo blagovna menjava med državama še povečevala in da bo Madžarska v prihodnje še pomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije.

Posebej bi omenil turizem, kjer Madžarsko uvrščamo med pomembnejše in perspektivne turistične trge. V zadnjih letih obisk iz Madžarske konstantno narašča. Prepričan sem, da se bodo gospodarske vezi z Madžarsko še krepile tudi z novimi oblikami sodelovanja, s poudarkom na področju investicij, digitalizacije, turizma in skupnega sodelovanja na tretjih trgih.

Podobni obeti veljajo tudi za prihodnost političnih odnosov. Slovenija in Madžarska imata dobrososedske in prijateljske odnose, ki jih odlikujeta redni politični dialog ter razvejano sodelovanje na številnih področjih skupnega interesa. Slovenijo in Madžarsko povezuje tudi članstvo v EU in zvezi NATO. V našem skupnem interesu je vitalna, uspešna, gospodarsko močna in varna EU ter učinkovito zagotavljanje kolektivne obrambe v zavezništvu. Državi podpirata evroatlantsko prihodnost in integracijo držav Zahodnega Balkana.

Kljub temu, da slovenska ustava zagotavlja avtohtonim manjšinam visoko raven manjšinskih pravice, se število pripadnikov italijanske in tudi madžarske narodne skupnosti močno zmanjšuje. Predstavniki manjšin menijo, da je velika vrzel med uveljavljanjem manjšinskih pravic »de jure in de facto«. Kaj je možno storiti na tem področju? V primeru madžarske skupnosti je ena večjih težav tudi odseljevanje zaradi razmeroma slabega gospodarskega stanja na dvojezičnem območju, oziroma v celotnem Pomurju.

Slovenska ustava res zagotavlja visoko raven zaščite pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti. V praksi je to zahteven in odgovoren proces, ki pa je občutljiv proces uveljavljanja pravic v veliki meri odvisen od vsakokratne vlade. Julija sem s poslancema narodnosti, Ferencem Horvathom, poslancem madžarske narodne skupnosti, in Felicejem Žižo, poslancem italijanske narodne skupnosti, podpisal poseben sporazum, ki presega to mandatno obdobje in natančno določa projekte in naloge, ki bodo izvedeni na območju, kjer živita obe narodnosti. Vsi projekti so tudi finančno ovrednoteni, pomembno pa je, da so za vlado zavezujoči. Računamo, da bomo tako pomembno pripomogli k odpravi problema, ki ga omenjate. Radi bi spodbujali gospodarski razvoj obeh narodnih skupnosti. Prizadevali si bomo za nadaljnje celovito spremljanje in dosledno uveljavljanje javne rabe italijanskega in madžarskega jezika kot uradnega jezika na območjih občin, v katerih živijo pripadniki obeh avtohtonih narodnih skupnosti. Posebno pozornost bomo namenili razvoju sistema vzgoje in izobraževanja avtohtonih narodnih skupnosti zagotavljanju programske, kadrovske in finančne stabilnosti medijev obeh avtohtonih narodnih skupnosti ter nadaljnjemu razvoju kulturnih dejavnosti in znanstvenega raziskovanja obeh skupnosti. Z namenom promocije jezikovne in kulturne identitete, kulturne dediščine, zgodovine in navad obeh avtohtonih narodnih skupnosti si bomo prizadevali za pripravo celovitega seznama in registracije kulturne dediščine obeh avtohtonih narodnih skupnosti.

Madžarska vlada že nekaj let intenzivno podpira pomursko madžarsko skupnost. Ali lahko pričakujemo podoben pristop slovenske vlade v Porabju?

Slovenska vlada intenzivno podpira pomursko madžarsko avtohtono narodno skupnost. V tem letu se zaključuje program 2017-2020 v višini 2.100.000 evrov in sicer za ukrepe, ki spodbujajo naložbe v gospodarstvu, turističnih dejavnosti in produktih, promociji programskega območja in podporo pri izvajanju programa. Prav tako v tem trenutku intenzivno poteka priprava programa za naslednje obdobje 2021-2024, ki ga namerava Vlada podpreti in sprejeti v višini 2.100.000 evrov. Podoben pristop načrtujemo v Porabju. Trenutno potekajo priprave in usklajevanja o vzpostavitvi sistema podpore za razvoj gospodarske osnove slovenske skupnosti v Porabju. Pripravljen je osnutek razvojnega programa Porabje za obdobje 2021-2024, ki ga je vlada podprla v skupni višini 2.800.000 evrov. Na ta način in glede na vsebino programa, ki podpira spodbujanje naložb v gospodarstvu, turistične in dopolnilne dejavnosti, gospodarske investicije namenjene postavitvi slovenskih podjetij v Porabju in promociji območja bi lahko uspešno pisali gospodarsko zgodbo med Muro in Rabo.

Na online-konferenci “Necenzurirana Evropa” ste dejali, da projekt EU še ni končan. Kašna naj bi bila Evropa po vašem mnenju?

Ustanovni očetje so vzpostavili evropsko povezovanje, da bi lahko Evropa v kar največji meri postala gospodarica svoje usode. To povezavo so zgradili na vrednotah. Tako je vedno več Evropejcev živelo v miru, svobodi in blagostanju. EU je tako postala močno orodje mehke moči, ki je doprineslo tudi k zrušitvi totalitarnih komunističnih režimov v Evropi. Tedaj je nastala možnost ponovne mirne združitve Evrope.

Soočeni smo bili z zgodovinsko nalogo udejanjiti enotno in svobodno Evropo, ki je v miru sama s seboj. Ta vizija pa še ni udejanjena in to je naša naloga. Na temeljih vrednot evropske civilizacije moramo okrepiti Evropsko unijo, ustvariti takšno zavezništvo, ki bo za svoje državljane zagotavljalo zunanjo in notranjo, pa tudi gospodarsko in socialno varnost. Po neuspehu ustavne pogodbe, finančni in ekonomski krizi, ki sta razkrili problematiko nedokončane ekonomske in monetarne unije, po migracijski krizi ter po izstopu Združenega kraljestva je sedaj nujno potrebno EU stabilizirati in konsolidirati.

Zato bo najprej treba realizirati širitev schengenskega območja, da bo prišlo do sovpadanja zunanjih mej s schengenskimi mejami ter nadaljevati s širitvenim procesom EU povsod, kjer so bile že sprejete ustrezne politične odločitve o evropski perspektivi posameznih držav kandidatk. Vizija celotne, enotne in svobodne Evrope, ki je v miru sama s seboj, ki je sposobna osnovne demografske reprodukcije in rasti ter dovolj močna, da svojim prebivalcem znotraj Severnoatlantskega zavezništva zagotavlja polno zunanjo varnost bo udejanjena šele tedaj, ko bodo članice EU vse države Zahodnega Balkana in vse tiste članice vzhodnega partnerstva, ki bodo to želele in izpolnjevale pogoje. Tedaj bo Evropa tudi močnejši geopolitični dejavnik.

Omenili ste, da so bili ustanovitelji EU krščanski demokrati, ki so takšno skupnost vrednot tudi želeli, danes pa stvari bolj potekajo na osnovi Marxovega komunističnega Manifesta. V Evropi se pojavljajo nova, levo usmerjena, vehementna antielitistična gibanja, ki se jim pridružujejo v glavnem mladi. V vaši parlamentarni opoziciji je tudi takšna stranka, poleg postkomunističnih socialnih demokratov, torej Levica. S kom in kako je mogoče graditi krščansko demokracijo, če te vrednote napadajo prav mladi?

Vrednot krščanske tradicije ne napadajo vsi mladi. Problem je v tem, da mediji izrazito izpostavljajo ter tudi nudijo podporo levičarskim gibanjem, tudi tistim prototerorističnim, in to na način, da se zdi, kot da drugih mnenj in gibanj praktično ni. Toda realno je v družbi veliko mladih, ki zagovarjajo vrednote evropske civilizacije, a ker je medijska podpora njihovim prizadevanjem, milo rečeno, skromnejša, se zdi, kot da teh mladih ni.

Kar se tiče demografije, na kaj je mogoče računati v Sloveniji? V zadnjih dveh desetletjih se je nekoliko povečalo število prebivalcev Slovenije, letos 1. januarja je država imela na osnovi uradnih statističnih podatkov 2 095 861 prebivalcev, kar je 15 tisoč več kot leto prej. Je to rezultat naravne natalitete, ali priseljevanja tujcev?

Če pogledamo daljše časovno obdobje od sredine devetdesetih, se je število prebivalcev Slovenije povečevalo zaradi tujih državljanov. Izjema je obdobje od 2006 do 2016, ko se je število prebivalstva večalo predvsem zaradi višje natalitete Slovencev. V zadnjih letih pa se rodnost žal zmanjšuje. V koalicijski pogodbi smo zato med prioritetnimi ukrepi izpostavili pomoč mladim s stanovanjsko shemo za mlade družine ter gradnjo najemniških stanovanj, (in tudi ponovno uvedbo brezplačnega vrtca za drugega in vse nadaljnje otroke, ur.). Ustanavljamo vladni Urad za demografijo, ki bo horizontalno usklajeval ukrepe za dvig natalitete, pomoč družinam in v smer resnične medgeneracijske solidarnosti.

Del demografije je tudi migracija, ki je kot ste izjavili, v nekaterih državah naredila že nepopravljivo škodo. Kako vidite slovensko bodočnost, zagotavljanje delovno sposobne družbe?

Migracijska politika, ki jo nekateri navajajo kot popolno rešitev za demografske izzive, je lahko komplementarna z demografskimi izzivi le, če je ustrezno vodena in če so socialni, kulturni, ekonomski stroški migracij v to vračunani. Če niso, vidimo posledice, ki so v nekaterih državah zahodne in severne Evrope na žalost ireverzibilne. Tega si v Sloveniji nikakor ne želimo. Ločiti moramo tudi med migracijami znotraj evropske oziroma zahodne civilizacije ter tistimi izven. V nobenem primeru pa ne računamo, da lahko naš demografski problem rešujemo pretežno z uvozom ljudi. Dobro prihodnost Evrope si predstavljam tako, da bo le-ta sama dovolj demografsko vitalna, da bo povečevala ali vsaj ohranjala število Evropejcev ter hkrati kulturno, duhovno, gospodarsko in vojaško toliko močna, da bo lahko pomagala državam v širši soseščini, da se bodo stabilizirale in toliko razvile, da ne bodo predstavljale neobvladljiv demografski pritisk na staro celino, ki znotraj sebe enostavno nima niti socialnih kapacitet niti fizičnega prostora za vse, ki bi želeli k nam. Zgodovina človeštva od pradavnine nas uči, da lahko tudi zelo različne civilizacije sobivajo v miru, če so vsaka na svojem in če ne prihaja do kakršnega koli prisilnega mešanja, vojaškega ali kulturno versko agresivnega pritiska ene na drugo.

Iskalnik