Informacijo o nižanju 8 milijonov evrov proračuna Ministrstva za kulturo je treba obvezno brati vsebinsko, s temeljito analizo podatkov, ne kar čez palec. V resnici ne gre za tako obsežno krčenje sredstev, ampak za prenos kohezijskih sredstev v naslednji dve proračunski leti. Vzroki so različni, nedvomno tudi pandemija korona virusa, zaradi katere so se postopki tako zavlekli, da do črpanja sredstev ni prišlo. V zvezi s krčenjem sredstev za založništvo pa se je treba obrniti na direktorico Javne agencije za knjigo RS Renato Zamida in jo vprašati, zakaj agencija ni uspela počrpati predvidenih 1,5 milijona evrov iz državnega proračuna za leto 2020, ki se zdaj prenašajo v naslednje leto.

Poudarjamo, da se integralna sredstva v resnici zmanjšujejo samo v višini 2 milijonov evrov. Sredstva v višini 0,4 milijona evrov, ki so prav tako znižana na integrali, pa so posledica zmanjšanega finančnega načrta na Ministrstvu za kulturo, ker je bila Služba za državne proslave na ministrstvu ukinjena in prenesena na Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije. Ob upoštevanju dejstva, da so samozaposleni v kulturi dva meseca in pol prejemali dodatna sredstva (temeljni mesečni dohodek), česar sicer v času rednega delovanja ne dobivajo, zaposleni v kulturi pa lahko še vedno zahtevajo nadomestilo za plače, so kulturni ustvarjalci s strani proračunov drugih ministrstev (npr. Ministrstva za finance …) dobili več sredstev, kot jih je Ministrstvo za kulturo z rebalansom izgubilo.

Večina sredstev, načrtovanih za leto 2020, se torej znižuje na proračunskih postavkah evropske kohezijske politike in prestavlja v proračunski leti 2021 in 2022, saj ocenjujemo, da bo črpanje v drugi polovici leta 2020 na določenih projektih bistveno nižje, kot je bilo prvotno predvideno. V tem primeru ne gre za absolutno zmanjševanje sredstev, ampak zgolj za prestavitev le-teh v naslednji dve proračunski leti.

Razlogi za manjše črpanje evropskih kohezijskih sredstev v letu 2020 so predvsem v uveljavitvi ukrepov (veljavni za vsa ministrstva in ne samo Ministrstvo za kulturo) in so zaradi novih okoliščin ob razglasitvi pandemije narekovali zadržanje izvrševanja proračuna (javni razpis Slovenščina v digitalnem okolju) ter posledic same krize, ki so med drugim terjale podaljšanje postopkov izbora v prid potencialnim prijaviteljem kot npr. podaljšanje obdobja objave javnega razpisa Center za kreativnost 2020 in podaljšanje upravičenosti stroškov na določenih projektih, za katere so zaprosili sami upravičenci (javni razpis Nove karierne perspektive, javni razpis Podporno okolje, ...).

Del predvidenih, a tudi letos neizkoriščenih sredstev za l. 2020 pa pripada dvema projektoma, katerih upravičenec do evropskih kohezijskih sredstev je Javna agencija za knjigo. Javna agencija za knjigo kot upravičenec do evropskih kohezijskih sredstev že od leta 2017 pripravlja dva projekta, in sicer projekt Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu (v skupni vrednosti projekta 4,5 milijona evrov) ter projekt Blagovne znamke na področju knjige (v skupni vrednosti projekta 1,32 milijona evrov). Za slednjega Javna agencija za knjigo, kljub usmeritvam ministrstva (zadnjič posredovane na agencijo v januarju 2019) še vedno ni uspela ustrezno pripraviti vloge za Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, medtem ko za projekt Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu še vedno pripravlja dokumentacijo na osnovi že večkrat posredovanih pripomb Službe vlade za razvoj in evropski kohezijsko politiko (zadnjič posredovane 15. 5. 2020). Šele potrjena vloga z ustrezno pripravljeno dokumentacijo je podlaga za sklenitev pogodbe in posledično temu črpanje, kar pa v tem letu zaradi časovnih zamud ni več izvedljivo. Razlog je neaktivnost Javne agencije za knjigo. Določene zamude pri izvajanju nalog in črpanju kohezijskih sredstev so se dogajale tudi v Službi za investicije in ravnanje s stvarnim premoženjem Ministrstva za kulturo, zaradi česar je minister že ukrepal in sprožil postopek za zamenjavo vodje omenjene službe.

Medije vabimo, da preden pišejo bombastične naslove in podajajo lažne podatke, vendarle informacije preverijo tudi pri nas in članke objavijo, ko lahko bralcem, gledalcem in poslušalcem ponudijo celovito informacijo, saj drugače tvegajo, da bo v javnost plasirana informacija vsaj vzeta iz konteksta, če ne že povsem napačna.