Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade Janez Janša na blejskem strateškem forumu o izzivih po epidemiji novega koronavirusa COVID-19

Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil 15. blejskega strateškega foruma in sodeloval v uvodni razpravi evropskih voditeljev na temo "Evropa po Brexitu in pandemiji COVID-19".

Premier Janez Janša je v razpravi uvodoma izrazil veselje, da se je vabilu odzvalo tako veliko število evropskih voditeljev in izrekel čestitke hrvaškemu predsedniku vlade Andreju Plenkoviću za izvedeno prvo predsedovanje Svetu EU v času izbruha epidemije novega koronavirusa.

Izrazil je upanje, da bo obdobje, ko bo predsedovanje prevzela Slovenija, obdobje po koronavirusu, v katerem pa se bomo še vedno ukvarjali s posledicami epidemije. To bo vsekakor tudi obdobje po Brexitu in obdobje, ko bo Evropa iskala novo ravnotežje moči. Po njegovem mnenju bo srednja Evropa v tem obdobju ključni igralec. Izpostavil je, da se bomo v prihodnjem obdobju soočali tudi z gospodarskimi posledicami epidemije in pri tem poudaril pomen uspešnega finančnega dogovora na ravni Evropske unije, ki je bil dosežen na julijskem vrhu EU. Izrazil je upanje, da bomo izzive slovenskega predsedovanja Svetu EU reševali v boljši ekonomski situaciji kot jo imamo sedaj.

V nadaljevanju razprave je slovenski predsednik vlade Janez Janša izpostavil problem dvojnih meril pri vprašanjih vladavine prava. Spomnil je na to, da so bile volitve v letu 2014 ukradene, a o tem ni bilo nobene široke razprave. Sam je bil takrat politični zapornik, pa tega nihče ni zaznal, nihče takrat tudi ni izpostavil vprašanja vladavine prava v Sloveniji.

Premier je poudaril, da so politični voditelji odgovorni predvsem svojim volivcem in ne drugim javnostim. Glede prihodnosti in vizije za naprej, pa je poudaril pomena širitve Evropske unije in schengenskega območja in kot kratkoročne izzive navedel ohranjanje varnosti in zdravja ljudi ter dobro delujočega gospodarstva.

Poleg predsednika slovenske vlade so v razpravi evropskih voditeljev sodelovali tudi češki predsednik vlade Andrej Babiš, poljski predsednik vlade Mateusz Morawiecki, madžarski predsednik vlade Viktor Orban, hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković, srbski predsednik republike Aleksandar Vučić, italijanski ministrski predsednik Giuseppe Conte in bolgarski predsednik vlade Bojko Borisov. Na blejskem strateškem forumu sta v razpravi voditeljev tokrat prvič sodelovala tudi predsednica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva in predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach. Vsi visoki gostje so izrazili zahvalo slovenskemu predsedniku vlade Janezu Janši za izvedbo strateškega foruma in udeležbo tako velikega števila voditeljev. Razpravo je moderiral profesor dr. Nik Gowing s King’s College iz Velike Britanije.

Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach je v uvodu razprave poudaril pomen današnjega srečanja in pozdravil prisotnost tako velikega števila voditeljev, ki so se odzvali vabilu in se udeležili blejskega strateškega foruma. V svojem nagovoru je poudaril vsestranski pomen športa, ki ima tudi pomembno gospodarsko vlogo. Predsednica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva je izrazila optimizem, da bo svet uspešno premagal tudi pandemijo COVID-19. Češki predsednik vlade Andrej Babiš je poudaril pomen širitve Evropske unije in pomen svobode kljub epidemiološkim omejitvam. Poljski predsednik vlade Mateusz Morawiecki je v razpravi izpostavil težave, s katerimi se soočajo vzhodnoevropske države ter opozoril na predsodke, ki jih imajo zahodne države z držo vzhodnoevropskih držav. Poudaril je tudi pomen zveze Nato ter pomen vzhodnoevropskih držav kot motorja Evrope v bližnji prihodnosti. Izrazil je pomen resničnega razumevanja drug drugega v Evropi. Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je v razpravi voditeljev poudaril pomen sprejema pravilnih odločitev v pravem času, kar je na Madžarskem omogočilo učinkovito soočenje z epidemijo novega koronavirusa. Poudaril je tudi pomen širitve Evropske unije in sprejem Srbije kot polnovredne članice Evropske unije. Brez širitve v Evropi, po njegovem mnenju, ne moremo zagotoviti ustreznega varnostnega okolja. Solidarnost po njegovem mnenju pomeni skupen uspeh, Evropa pane more biti uspešna kot celota, če ni pri tem uspešen vsak njen del. Hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković je v razpravi poudaril uspeh hrvaškega predsedovanja Svetu EU, kljub težkim razmeram, v katerih so se znašli zaradi epidemije novega koronavirusa. Srbski predsednik republike Aleksandar Vučić je poudaril željo po tem, da bi bila Srbija del Evropske unije, za kar imajo, po njegovem mnenju, veliko podporo. Italijanski ministrski predsednik Giuseppe Conte je poudaril, da Evropska unija ni utopija, ampak uspešna zgodba. Izrazil je željo, da Evropa postane pobudnik rešitev. "Kriza je enkratna priložnost za močnejšo in bolj kohezivno EU," je zaključil svoje razmišljanje. Bolgarski predsednik vlade Bojko Borisov pa je izrazil zaskrbljenost ob naslednjem valu okužbe z novim koronavirusom ter poudaril pomen enotnega pristopa evropskih držav k reševanju epidemije.

Iskalnik