Skoči do osrednje vsebine

Sodelovanje med Direkcijo RS za vode in Geološkim zavodom Slovenije

Vršilec dolžnosti Direkcije RS za vode (DRSV) Roman Kramer in direktor Geološkega zavoda Slovenije (GeoZS) dr. Miloš Bavec, sta podpisala pogodbo »Priprava geoloških in hidrogeoloških strokovnih podlag, mnenj in analiz v postopkih na Direkciji RS za vode«. Gre za 3-letno pogodbo, v skupni vrednosti 2,7 mio EUR in zajema izvedbo širokega spektra strokovnih nalog, ki bodo služile kot pomoč pri obvladovanju vseh nalog in aktivnosti, na področju upravljanja s podzemnimi vodami, ki zajema tako področje varstva voda, kot tudi urejanja voda in odločanja o rabi podzemne vode.

Med pomembnejšimi aktivnostmi je vzpostavitev evidence opuščenih vodnjakov in opazovalnih vrtin v RS, s katero bi preprečili možnost ponovitve dogodka iz poletja 2019, ko se je ob železniški nesreči v Rižani izkazalo, da bi državni organi, vključeni v intervencijo, nujno potrebovali evidenco opuščenih, a še vedno dostopnih, vodnjakov in opazovalnih vrtin znotraj vodovarstvenih območij (VVO), na katerih bi bilo možno spremljati posledice morebitnih nesreč.

Sklenitev predmetne pogodbe predstavlja pomemben korak tudi na področju določanja plazljivih in erozijskih območij, saj bodo v okviru pogodbe izdelane opozorilne karte geološko pogojenih nevarnosti zaradi procesov pobočnega masnega premikanja in erozije v merilu 1:25.000 za 37 slovenskih občin, rezultati pa bodo vključeni tudi v spletni pregledovalnik, dostopen širši javnosti.

Z izvedbo vseh predvidenih pogodbenih aktivnosti bomo na DRVS zagotovili tekoče delo na postopkih oz. postopke v čim večji meri poenostavili in optimizirali; nadgradili obstoječe baze podatkov; vzpostavili sisteme in evidence, nujne za vsakodnevno odločanje v postopkih ter nenazadnje zagotovili ustrezne strokovne podlage, ki so predpogoj za zagotovitev pravilnega odločanja v vseh upravnih in drugih postopkih s področja upravljanja voda.

V sodelovanju z GeoZS bo narejen bistven korak naprej k vzpostavitvi sistema upravljanja voda, ki omogoča njihovo celostno upravljanje, izkoristiti vodno zmogljivost Slovenije kot razvojno priložnost, upoštevati vodno zmogljivost pri prostorskem načrtovanju ter zmanjševati ogroženost življenj, zdravja in premoženja prebivalcev.