V skladu s 26. členom Zakona o medijih - Pravica do popravka objavljenega obvestila - prosimo za pripravo in objavo enakovrednega prispevka s prikazom nasprotujočih dejstev.  

V članku s protesta aktiva delavk in delavcev v kulturi je avtor med drugim citiral izjavo za javnost, ki jo je pripravil aktiv. Ta med drugim pravi: »Ministrov odstop zahtevajo zaradi nedejavnosti v sektorju, s katerim upravlja, nestrokovnega ministrovanja in gest, ki jih spomnijo na zgodnje obdobje nacizma.« ter še: »Ljudska skupščina njegov odstop zahteva, ker minister Simoniti s svojo ekipo zavestno in na način, ki spominja na zgodnji nacizem, uničuje sodobno in v mednarodne vode vpeto živo umetnost in kulturo, ki nastajata na Slovenskem. Odstop zahteva tudi, ker je bil minister Simoniti s svojo ekipo nedejaven v času sprejemanja protikoronskih ukrepov na področju kulture in ni opravil dela na področju, ki ga zastopa. Kot tretji razlog pa navajajo, da se minister Simoniti ni odzval na državno nasilje nad vrhunskimi umetnicami in umetniki, ki sodelujejo v protestih.

Gre za ad hominem napad na ministra, državno sekretarko in druge sodelavce, ki se na ministrstvu z vso predanostjo trudijo, da bi slovenska kultura to težavno obdobje pandemije, ki je prizadela ves svet, preživela s čim manj pretresi. Objavljen odziv aktiva delavk in delavcev v kulturi ni le žaljiv, ampak tudi povsem v nasprotju z dejstvi.

Naj navedemo nekaj dejstev.

S protikoronsko zakonodajo smo pomagali samozaposlenim v kulturi, katerim je bil v času trajanja epidemije izplačan temeljni mesečni dohodek in vsi prispevki. Naslovili smo samozaposlene s področja kulture in samostojne novinarje, ki so samozaposleni za krajši delovni čas od polnega in hkrati delno zaposleni. Tudi tem smo omogočili pridobitev temeljnega mesečnega dohodka glede na obseg registrirane samostojne dejavnosti in jih s tem izenačili s samozaposlenimi osebami, ki so zavarovane zgolj na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti. Ker so nekateri samozaposleni izrazili bojazen, da ne bodo mogli zaprositi za temeljni dohodek, saj februarja niso zaslužili nič (prvi protikoronski paket je izgubo dobička definiral tako, da mora biti dohodek v času krize nižji kot februarja 2020), smo jim šli naproti in predlagali amandma, po katerem se izguba dohodka zdaj meri v primerjavi z (finančno rekordnim) letom 2019.

Kulturnim izvajalcem (nevladnim organizacijam in drugim osebam zasebnega prava) financiramo projekte in programe, v okviru katerih so kriti tudi stroški dela.

Prav tako so delodajalci, katerih uslužbenci so financirani iz proračuna, na podlagi projekta oziroma programa (nevladne organizacije, društva ipd.), dobili procentualno razliko, ki ni pokrita s strani subvencije na osnovi javnega razpisa, s katero se financira program.

Vsi delodajalci, ki delujejo na področju kulture, so imeli pravico uveljavljati povračilo 80 % plač za vse svoje zaposlene.

Kot eni prvih v Evropski uniji smo konec aprila izdali priporočilo galerijam, muzejem in knjižnicam, da lahko zopet za javnost odprejo svoje prostore.

Slovenija je tudi zaradi prizadevanj Ministrstva za kulturo slovenski kulturi pomagala bolj obsežno kot večina držav EU. Že mesece opozarjamo na specifičnost kulturnega ustvarjanja v Sloveniji, saj so pri nas javni zavodi večinoma že financirani s strani države in jim je država že pred epidemijo zagotavljala plače za uslužbence, med epidemijo, pa jim je zagotavljala nadomestilo. Dodatno jim je država plačevala programska sredstva, tako pred epidemijo, po epidemiji in tudi med njo, ko izvajanje dejavnosti zaradi zdravstvenih razlogov dejansko ni bilo mogoče. Prav tako je država že pred epidemijo finančno podpirala samozaposlene v kulturi, saj v Sloveniji trenutno že več kot 2400 samozaposlenim v kulturi plačuje prispevke. Takšna vseobsegajoča državna pomoč kulturi, kot jo poznamo pri nas, je v tujini prej izjema kot pravilo. Enako sta se Vlada RS in Ministrstvo za kulturo zavzela, da bi protikoronski reševalni ukrepi zajeli čim večji delež prebivalstva, ki deluje v kulturi.

Ministrstvo se zato čudi, o kakšnem »nasilju nad vrhunskimi umetnicami in umetniki« govori aktiv delavk in delavcev v kulturi, saj so vsi protesti do zdaj minili brez incidentov, razen eden, kjer sta se dva posameznika pred ministrstvom slekla, policista pa sta ju v skladu z zakonom popisala. Kljub temu, da so protestniki večkrat v nasprotju z zakonom z neprijavljenimi protesti zaprli Maistrovo ulico, tako da je bila neprevozna, in kljub temu, da so večkrat vandalizirali stavbo Ministrstva za kulturo, jim nihče ni storil ničesar.

Žaljivke, da »minister Simoniti s svojo ekipo zavestno in na način, ki spominja na zgodnji nacizem, uničuje sodobno in v mednarodne vode vpeto živo umetnost in kulturo, ki nastajata na Slovenskem«, ne moremo razumeti drugače kot sovražni govor, ki po našem mnenju nima mesta v sferi javnega poročanja, saj na povsem neposreden način ministra in ministrstvo primerja s totalitarnim nacionalnim socializmom. Spomnimo - Hitlerjev nacionalni socializem je umetnike preganjal, mučil, zapiral, zaplenil njihove stvaritve ter posamezne umetnike celo pošiljal v koncentracijska taborišča in ubijal.

Nikakor ne drži tudi trditev, da minister z ekipo »uničuje sodobno in v mednarodne vode vpeto živo umetnost in kulturo, ki nastajata na Slovenskem«. Na enem najuglednejših dogodkov slovenske kulture na mednarodnem prizorišču v tem letu, na podelitvi prestižne avstrijske državne nagrade Dragu Jančarju, sta bili s strani ministrstva za kulturo prisotni tako državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc kot vodja kabineta dr. Breda Mulec. Čeprav je Jančar nagrado prejel iz rok avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna, kar je izredna čast in redkost, in je mednarodno odmeven dogodek pokrivala celo avstrijska državna televizija, ni bilo niti enega predstavnika slovenskih medijev. Ministrstvo torej razume pomembnost vpetosti slovenske umetnosti v mednarodne vode, zato se je slovesnosti s svojimi predstavniki udeležilo. Celo več, prav ministrstvu je v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom na Dunaju poskrbelo za pripravo in objavo gradiva za slovensko javnost in medije, kar dokazuje, da, nasprotno, ministrstvo slovensko kulturo na mednarodnem nivoju aktivno promovira.

Aktiv na noben način ne nakaže, na kakšen način Simonitijeva ekipa »spominja na zgodnji nacizem« in kako »uničuje sodobno in v mednarodne vode vpeto živo umetnost in kulturo«. V tem primeru niti ne gre za reductio ad hitlerum (posebno podvrsto logične zmote imenovane reductio ad absurdum), ki nekoga enači z nacizmom zato, ker si deli kakšno trivialno podobnost z Adolfom Hitlerjem ali nacionalnim socializmom (primer: »Podpiraš industrializacijo. Tudi nacisti so jo. Ergo: tudi ti si nacist.«) Gre za izjavo, ki je povsem odmaknjena od resničnosti in na osebni in profesionalni ravni tako žaljiva, da nima in ne bi smela imeti mesta sredi civilizirane evropske družbe v letu 2020.

Čeprav gre v tem primeru za stališča aktiva delavcev in delavk v kulturi, mora uredniška politika medija presoditi, ali se takšne neposredne primerjave in absurdne žalitve, kot jih je v izjavi zapisal aktiv, sploh objavijo. Zato prosimo za opravičilo s strani STA, da pred objavo tovrstnega prispevka dejstev niso preverili na ministrstvu za kulturo in prizadetim omogočili, da se do takih stališč samooklicanega aktiva javno opredelijo. Obenem naprošamo za objavo tega demantija.