Odločitve s 75. dopisne seje Vlade RS s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 in jo objavi v Uradnem listu RS.
S spremembami in dopolnitvami Uredbe o izvajanju ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 se uvajajo poenostavitve pri vlaganju zahtevkov za izplačilo sredstev, odpravljajo nekatere zaznane ovire oziroma omejitve z namenom lažjega izvajanja projektov sodelovanja, še posebej zaradi olajšanja upravičencev pri spopadanju s posledicami epidemije Covid-19 v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželju. S predlaganimi spremembami bo možno lažje izvajanje projektov in doseganje ciljev podukrepov ter hitrejši pregled zahtevkov za izplačilo sredstev, kar bo posledično skrajšalo čas nakazil prejete podpore upravičencem za njihove stroške, nastale pri izvajanju projektov, ter jim tako zagotovilo večjo likvidnost.
Določilo, da se ob vsakem zahtevku za izplačilo sredstev preverjata izpolnjevanje pogojev glede ohranitve števila članov in heterogenost partnerstva, se je izkazalo kot nepotrebna zahteva. V primeru spremembe enega ali več članov partnerstva, pa mora vodilni partner na ARSKTRP vložiti obrazložen zahtevek za spremembo partnerja. V tem primeru ARSKTRP preveri, ali novi predlagani član partnerstva izpolnjuje vse pogoje glede ohranitve števila članov in heterogenost partnerstva ter druge zahteve, na podlagi katerih je pridobil točke na podlagi meril za ocenjevanje vlog.
Upravičencem pri podukrepih Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter Diverzifikacija dejavnosti na kmetiji se omogoča odpustek pri določbah, vezanih na doseganje načrtovanih prihodkov na način, da se obveznost šteje za izpolnjeno, če je doseženih 80% načrtovanih prihodkov. Pri podukrepu Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov se spreminja določba, da je treba pogoj doseganja prihodkov od prodaje in vrednosti odkupa proizvodov izpolniti v času trajanja projekta in ne le v zadnjih 12 mesecih trajanja projekta. Dosedanje zanimanje in črpanje sredstev pri tem podukrepu je manjše od pričakovanega, zato ga želimo spodbuditi tudi s sprostitvijo nekaterih pogojev. Epidemija Covid-19 je med drugim pokazala veliko potrebo po spodbujanju tovrstnih projektov, ki prispevajo k večji lokalni samooskrbi. S takimi projekti lahko prispevamo tudi k vzpostavitvi trajnostnih prehranskih sistemov in trajnim pozitivnim učinkom na samooskrbo. Potrebe partnerstev so različne – nekatera partnerstva potrebujejo več storitev v smislu pomoči pri trženju, druga pri vlaganju v premične prodajalne, ipd. Pri upravičenih stroških nakupa nove opreme sofinanciramo le amortizacijo opreme za čas uporabe te opreme v projektu. Razširitev partnerstva je v skladu z Uredbo 1305/2013/EU, ki določa, da se podpora v okviru tega ukrepa odobri za spodbujanje oblik sodelovanja, ki vključujejo vsaj dva subjekta. Iz te določbe evropskega predpisa izhaja posebnost tega ukrepa, pri katerem gre dejansko za povsem drugačno opredelitev upravičenca, kot sicer velja pri drugih ukrepih PRP 2014–2020. Tako lahko pri izvedbi projekta sodelujejo vsi subjekti, ki s svojo dejavnostjo, znanjem in izkušnjami ter predvideno vlogo v projektu lahko pripomorejo k uspešni izvedbi projekta, svojo vlogo pa utemeljijo v opisu projekta.
Zaradi negotovosti v zvezi z epidemijo Covid-19 in posledično negotovosti pri izvajanju projektnih aktivnosti imajo upravičenci možnost podaljšanja izvajanja ukrepov v skladu z uveljavljanjem višje sile, kar bo upravičencem, ki zaradi epidemije Covid-19 v predvidenem obdobju ne bi mogli izvesti projektov, omogočilo, da izvedejo načrtovane projekte in dosežejo cilje podukrepa. V uredbi se uvaja možnost podaljšanja časa trajanja projektov največ do 30. junija 2023.
Omogoča se kritje stroškov usposabljanj članov partnerstva in udeležbe na dogodkih zunaj Republike Slovenije, kar je pomembno z vidika pridobivanja specifičnih znanj, ki bodo pripomogla k boljšemu izvajanju projektov ter prenosu novih znanj in praks v kmetijstvo in gozdarstvo.
Z namenom administrativne razbremenitve tako upravičencev kot plačilne agencije se pri oddaji zahtevkov za izplačilo sredstev za stroške do 420 evrov brez DDV uvaja možnost prilaganja ene ponudbe, enega vabila k dajanju ponudb ali oglasa ali kataloga.
Dopolnjene so določbe, vezane na oddajo vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev, kjer se uvaja elektronska oddaja.
Spremenjene določbe, razen elektronske oddaje vloge, bodo veljale tudi za vloge na javne razpise, ki so v teku.
Večina spremenjenih določb bo veljala tudi za upravičence, ki so že prejeli odločbo o pravici do sredstev.
Potrditev poročila Zavoda za gozdove Slovenije o stanju in oceni škode v gozdovih po naravnih ujmah v letu 2020
Vlada RS je potrdila Poročilo o stanju in oceni škode v gozdovih po naravnih ujmah v letu 2020, v katerem Zavod za gozdove Slovenije ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za naravno nesrečo, določeni v Zakonu o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov.
V poročilu Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za razglasitev naravne nesreče. Določbe Zakona o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov se uporabljajo tudi za odpravo posledic škode v gozdovih zaradi naravnih ujm (snegolom, vetrolom, žledolom, poplava, snežni ali zemeljski plaz ter drug naravni pojav, ki povzroči poškodovanost oziroma fiziološko oslabljenost dreves v gozdu), če je treba posekati oziroma spraviti iz gozda več kot 400.000 m3 dreves v posameznem koledarskem letu in je ocenjena škoda enaka ali večja od praga, kot ga za naravno nesrečo opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje naravnih nesreč, in ima to lahko za posledico prenamnožitev populacije podlubnikov.
Zakon nadalje določa, da ZGS mesečno spremlja stanje in škode v gozdovih po naravnih ujmah ter do 15. v tekočem mesecu poroča ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo, kumulativno stanje za pretekle mesece tekočega leta. Iz poročila, ki ga je ZGS predal MKGP izhaja, da je zaradi močnega vetra in gradacije podlubnikov v obdobju od 1. 1. 2020 do 23. 6. 2020 treba posekati oziroma spraviti iz gozda več kot 400.000 m3 dreves in je ocenjena škoda večja od praga, ki ga za naravno nesrečo določajo predpisi, ki urejajo področje naravnih nesreč (0,3 promila BDP).
ZGS je tudi pripravil oceno škode v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za ocenjevanje škode pa naravnih in drugih nesrečah. Ta škoda znaša 6,6 milijona evrov in se nanaša samo na izgubo vrednosti lesa, ki je posledica vetroloma oziroma prenamnožitve podlubnikov. V skladu s predpisi o gozdovih se odprava posledic te škode ne financira ali sofinancira iz sredstev proračuna. Ocenjena škoda na podlagi zakona ne vključuje stroškov sanacije poškodovanega gozda. V skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov sanacija obsega gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih prometnic, obnovo poškodovanega gozda ter negovalna in varstvena dela. Na podlagi omenjenega Pravilnika se sanacija poškodovanega gozda načrtuje z načrtom sanacije, ki ga sprejme minister, pristojen za gozdarstvo in mora, med drugim, vsebovati tudi oceno stroškov za izvedbo sanacije, ki se financirajo oz. sofinancirajo iz proračuna. Iz navedenega torej izhaja, da je sprejemanje načrta sanacije samostojen postopek, ki je ločen od postopka razglasitve naravne nesreče.
Ocenjena škoda v gozdovih znaša 6,6 milijona evrov in se nanaša na izgubo vrednosti lesa zaradi poškodb, ki so posledica vetrolomov med 5. in 6. februarjem ter 10. in 11. februarjem 2020 ter prenamnožitve podlubnikov v obdobju od 1. januarja do 23. junija 2020. Ocenjena škoda presega 0,3 promile načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2020. Zaradi vetrolomov je treba posekati oziroma spraviti iz gozda 144.400 m3 dreves, zaradi prenamnožitve podlubnikov pa 295.786 m3 dreves.
Soglasje k tretjemu odstavku 3. člena Sklepa o stopnjah, načinih in rokih zbiranjazborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2020
Vlada RS je soglašala k tretjemu odstavku 3. člena Sklepa o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2020, ki ga je svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije sprejel dne 19. 12. 2019.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je bila ustanovljena kot oseba javnega prava v letu 2000 zaradi predstavljanja in zastopanja interesov svojih članov v kmetijstvu, ribištvu in gozdarstvu. Zbornico predstavljajo njeni voljeni organi, področni odbori in strokovne službe. Strokovne službe so organizirane na sami zbornici in tudi v osmih območnih kmetijsko-gozdarskih javnih zavodih.
V skladu s petim odstavkom 22. člena Zakona o KGZS svet zbornice vsako leto najpozneje do 31. decembra sprejme sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka KGZS za prihodnje leto. V skladu s šesto alinejo drugega odstavka 13. člena ZKGZ svet zbornice v soglasju z Vlado odloča o povišanju ali znižanju zborničnega prispevka. Stopnja zborničnega prispevka A se v soglasju z Vlado, po sklepu sveta zbornice glede na letni obseg nalog iz letnega programa dela, ki se financirajo iz zborničnega prispevka, poviša ali zniža za največ 20 %.
Svet zbornice je decembra lani sprejel Sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka KGZS, v katerem je svet zbornice glede na v ZKGZ določeno stopnjo za odmero zborničnega prispevka A 4 %, le-to znižal na 3,2%. Osnova za izračun zborničnega prispevka A je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZKGZ katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen za preteklo leto po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka. Za zbornični prispevek A, ki predstavlja pretežni del vseh odmerjenih zborničnih prispevkov, iz katerih zbornica financira opravljanje svojih nalog, je torej predlagano znižanje stopnje. Pavšalni znesek ostaja nespremenjen v višini 8,35 EUR.
Zbornična prispevka B in C sta s Sklepom o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka KGZS za leto 2020 določena v zakonsko določeni stopnji in sicer prispevek B v višini 1,53 % od osnove (dobiček iz opravljanja dejavnosti, ki ni zmanjšan za oprostitve, znižanja in olajšave, ki jih določajo predpisi o dohodnini), ter prispevek C v višini 0,20 % od osnove (znesek obračunane amortizacije in vkalkuliranih plač v preteklem letu).
Odgovor na pisno poslansko pobudo Boštjana Koražije v zvezi z ustanovitvijo državnega prehranskega podjetja
Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo Boštjana Koražije v zvezi z ustanovitvijo državnega prehranskega podjetja in ga pošlje Državnemu zboru RS.
Poslanec Boštjan Koražija je na Vlado posredoval pisno poslansko pobudo, v kateri predlaga ustanovitev državnega podjetja za prehranske proizvode in izdelke. Svojo pobudo utemeljuje z morebitno težko zdravstveno situacijo v povezavi z Covid-19, možnostjo gospodarske krize in pomenom samooskrbe s hrano ter morebitnimi neugodnimi vremenskimi razmerami. Državno podjetje bi povezalo pridelovalce in zagotovilo odkup proizvodov po pravičnih cenah za pridelovalce, obenem pa bi s tem tudi povečali samooskrbo na deficitarnih področjih pridelave hrane. Pridelovalce bi tako razbremenili iskanja lastnih tržnih poti, porabnikom pa bi zagotovili možnost nemotene dobave večjih količin. Z ustanovitvijo takega podjetja bi spodbudili vključevanje, ne le velikih pridelovalcev, pač pa tudi tistih malih kmetovalcev, značilnih za slovensko okolje, ki ne proizvajajo dovolj velikih količin, ki bi jim omogočale sklenitev dolgoročnih pogodb. Zato Vladi Republike Slovenije predlaga preučitev možnosti in ustanovitev državnega podjetja za prehranske proizvode in izdelke, vsekakor tudi v povezavi z obstoječimi lokalnimi pobudami in zadrugami, in če je potrebno, prilagoditvijo zakonodaje.
Vlada podaja naslednji odgovor:
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je organ, ki skrbi za področje kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva, ne more pa biti ustanovitelj državnega podjetja, ki bi skrbelo predvsem za odkup kmetijskih in živilskih proizvodov od kmetov. Takšno državno podjetje bi pomenilo enega odkupovalca na trgu, ki bi deloval kot centralni odkupovalec, kar bi bilo v nasprotju s predpisi na področju konkurenčnosti.
Ustanovitev takega podjetja bi bila možna in smiselna v primeru, če bi se vanj povezali pridelovalci in predelovalci, ki bi lahko na ta način lažje nastopali na trgu, predvsem, pri ponudbi svojih izdelkov trgovcem. Zadružni sistem, ki že deluje v slovenskem prostoru, delno že opravlja tako funkcijo.
Predlagana pobuda o ustanovitvi podjetja za prehranske proizvode in izdelke je dobrodošla, vendar bi jo bilo potrebno nasloviti predvsem na zadruge in primarne proizvajalce, da bi se združili na ustrezen način in si s tem zagotovili boljšo pogajalsko moč ter skupaj zagotavljali zadostno ponudbo.