Ministrica dr. Helena Jaklitsch pri slovenski manjšini v Videmski pokrajini v Italiji
Ministrica dr. Jaklitsch je najprej v Ovčji vasi obiskala Združenje Don Mario Černet. Ministrico so sprejeli predsednica Anna Wedam in več članov društva. Združenje se zavzema za zaščito, ovrednotenje in promocijo vseh oblik slovenske kulture, slovenskega jezika z njegovimi različicami, običajev, glasbe, toponomastike in zgodovine. V nadaljevanju se je v Ukvah sestala s predstavniki Slovenskega kulturnega središča Planika, med njimi predsednico Natašo Gliha Komac. Planika skrbi za ozaveščanje o prisotnosti slovenske kulture in slovenstva v Kanalski dolini in za ohranjanje in spodbujanje rabe jezika, redno organizirajo jezikovne tečaje, na enem izmed njih se je danes ustavila tudi ministrica Jaklitsch in pozdravila učiteljico ter nadobudne mlade udeležence. Obe organizaciji sta izpostavili potrebo po slovenskem duhovniku na tem območju, posebej pa sta izpostavili tudi problematiko pouka in vsakodnevne rabe slovenskega jezika. Poučevanju slovenščine pa je bilo namenjeno tudi srečanje na temo možnosti šolanja v slovenskem jeziku na občinskem uradu v Naborjetu, katerega so se poleg predstavnikov organizacij slovenske manjšine udeležili tudi župana občin Trbiž Renzo Canette in že omenjenega Naborjeta Boris Prescheren, ravnateljica večstopenjske šole v Tribižu Doris Siega in vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu Igor Giacomini. Ta je navzoče razveselil z novico, da so v Rimu sprejeli predlog o uvedbi eksperimentalnega večjezičnega pouka. Tako bo pouk v šolah Kanalske doline potekal v italijanščini, slovenščini in nemščini. Do dokončne uresničitve napovedanega bo najverjetneje potrebno še malo počakati, saj trenutno zaradi pandemije šolanje povsod poteka v prilagojeni obliki, vendar pa to kljub vsemu pomeni korak v pravo smer. Ministrica je pozdravila napovedane spremembe in obljubila vso svojo podporo. Izpostavila je, da bi bilo mogoče smiselno razmišljati o tem, da bi se učitelji iskali ali pa vsaj usposabljali tudi v Sloveniji, saj se prav na področju kadrov običajno soočajo z največjimi izzivi.
Popoldne je bilo namenjeno obisku Rezije. Ministrica dr. Helena Jaklitsch se je sestala z županjo in se ji zahvalila za dobro sodelovanje. Poudarila je, da se vidi, da dela z dušo in srcem, še posebej pa jo veseli, da obvlada tudi rezijansko narečje. Izpostavila je tudi, da v teh, sicer precej bolj negotovih časih, vidi odlično priložnost za še dodatno promocijo v Sloveniji, od koder bi lahko v Rezijo prišlo še več turistov. Zdaj je namreč čas, ko ne moremo potovati tako daleč, zato se marsikdo odloči obiskati katerega od čudovitih krajev v zamejstvu. To bi bilo koristno tudi za turistični in širši ekonomski razvoj območja in posledično pritegnitev ter ohranitev mladih na tem območju. Popoldne v Reziji je ministrica izkoristila tudi za ogled kulturnega doma, ki je tudi sedež širom sveta znane folklorne skupine »Val Resia«, ki neprekinjeno deluje že od leta 1838. Obiskala je tudi cerkev Marije Vnebovzete, kjer jo je pozdravil tamkajšnji župnik Alberto Zanier. Ogledala si je tudi Muzej rezijanskih ljudi, ki ga vsako leto sprejme veliko število obiskovalcev. Kulturno društvo Muzej rezijanskih ljudi s svojimi zbirkami in tudi raziskovalno in izobraževalno dejavnostjo prispeva ogromno k odkrivanju in krepitvi identitete rezijanske skupnosti. Posebej se posvečajo predstavljanju rezijanskih pravljic, ki so zelo poznane in priljubljene tudi v Sloveniji. Izpostavili so, da se soočajo s problematiko financiranja, še posebej letos, saj so tudi njih precej prizadele posledice pandemije korona virusa. Prijetno popoldne v Reziji pa je ministrica zaključila s sprehodom po »Ta lipi poti«
Drugi dan v Videmski pokrajini se je začel v Bardu v Terski dolini, kjer se je ministrica dr. Jaklitsch srečala s predstavniki Centra za kulturne raziskave, tudi predsednico Luiso Cher in kulturnim delavcem Igorjem Černom, v okviru katerega deluje tudi etnografski muzej, ki si ga je danes z veseljem ogledala tudi ministrica. V Bardu jo je sprejel tudi domač župnik Renzo Calligaro, ki že leta sodeluje s slovensko manjšino v svoji župniji. Povedali so, da se prav v cerkvi še sliši slovenska narečna beseda, tako v pesmi kot tudi v besedi. Eden bolj čustvenih trenutkov pa je bil tudi obisk groba Viljema Černa, zavednega Slovenca in dolga leta pomembnega stebra slovenstva v Terski dolini.
Pot je v nadaljevanju vodila proti občini Tipani, kjer si je ministrica ogledala farmo Zore, ki jo vodi mlada, ambiciozna in zelo uspešna kmetovalka Alessia Berra. Ukvarjajo se s kozjerejo in proizvodnjo sirov, kozmetike in drugih izdelkov iz kozjega mleka, prav gotovo pa so tudi odličen primer dobre prakse in viden rezultat uspešne porabe evropskih sredstev. Na ogledu sta se pridružila tudi tajnik Kmečke zveze v Videmski pokrajini Francesco Chiabai in slovenski manjšini naklonjen župan občine Tipana Alan Cecutti. Ministrica se je tudi njemu zahvalila za aktivno sodelovanje s slovensko manjšino.
Po Tipani se je ministrica Jaklitsch odpravila v Čedad, kjer se je najprej srečala z dolgoletnim županom te občine Stefano Balloch, ki pa se s septembrom poslavlja iz tega položaja. Poudaril je pomen stika z občinami, ki so vključene v zaščitni zakon za slovensko manjšino, povedal je tudi, da se je sam pogosto srečal z župani na drugi strani meje. Ministrica se je županu zahvalila za vso njegovo delo in prizadevanja za dobro slovenske manjšine na tem območju, med drugim so tekom njegovih mandatov v Čedadu odprli jezikovno okence za slovensko manjšino in eno ulico poimenovali po msgr. Ivanu Trinku ter izpostavila, da upa, da bo imel tudi njegov naslednik enako vizijo in bo tudi sam deloval v korist naših rojakov.
Nato sta jo čakali še dve srečanji. Najprej se je sestala s predstavniki Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Kulturnega društva Ivan Trinko, časopisa Novi Matajur, Zveze slovenskih kulturnih društev, Zveze slovenskih izseljencev - Slovenci po svetu in Kmečke zveze. Prisotni so bili Luigia Negro, Ivan Ciccone, Ksenija Dobrila, Iole Namor, Rudi Pavšič, Miha Obit, Lucia Trusgnach, Graziella Coren, Francesco Chiabai in generalni konzul RS v Trstu Vojko Volk. Temu je sledilo še srečanje s predstavniki Sveta slovenskih organizacij, Zadruge Most, Združenja don Eugenio Blanchini, Skupine svetega Hieronima - Slovenci v Vidmu in petnajstdnevnika Dom. Prisotni so bili Anna Wedam, Luciano Lister, Riccardo Ruttar, Giorgio Banchig, Qiuseppe Qualizza, Riccardo Ruttar in generalni konzul RS v Trstu Vojko Volk. Ministrici so na obeh srečanjih predstavili svoje delovanje in aktivnosti, pogovor pa je tekel tudi o aktualnih izzivih s katerimi se soočajo. Poudarili so, da bi bilo zanje zelo pomembno sodelovanje s Posočjem, predvsem z vidika turistične ponudbe. Izpostavili pa so tudi težavo, ki se je še posebej pokazala v času pandemije, in sicer to področje je namreč zelo slabo pokrito na področju infrastrukture, ki bi zagotovila dobro internetno povezavo, kar pa vpliva tudi na gospodarsko privlačnost območja, kjer živi in deluje slovenska manjšina. Izjemno pomemben pa je tudi razmislek kako zagotoviti ustrezna delovna mesta, ki bodo pritegnila mlade in jim omogočila pogoje, da bodo tu tudi ostali. Vsi sogovorniki so opozorili tudi na pereč problem pomanjkanja slovenskih duhovnikov na tem območju. Ministrica je izpostavila, da se strinja, da je prav skupno trdno delo omogoča ohranjanje jezika in slovenske identitet na tem področju.
Ministrica dr. Jaklitsch si bo danes ogledala še Dvojezično šolo Pavla Petričiča v Špetru, kjer jo bo sprejel ravnatelj Davide Clodig. Sledil bo obisk v muzeju SMO, kjer se bo srečala s predstavniki Inštituta za slovensko kulturo, Glasbene matice, Planinske družine Benečije. Prisotni bodo Giorgio Banchig, Bogdan Kralj, Luisa Battistig,. Obisk v Videmski pokrajini bo ministrica zaključila obiskom županstva v Špetru, kjer bo srečanje z župani občin v Nadiških dolinah, ki so vključene v zaščitni zakon za slovensko manjšino.
Vsa srečanja na dvodnevnem obisku so tekala v zelo konstruktivnem in prijetnem vzdušju, z vsebinskimi poudarki usmerjenimi v prihodnost. Vsi sogovorniki so se zavedali, da je znanje slovenščine veliko kulturno bogastvo, hkrati pa tudi priložnost za boljši ekonomski razvoj. Velik potencial za to ima tudi čezmejno sodelovanje, ki ga je potrebno še naprej krepiti. Ministrica je pripadnikom slovenske manjšine obljubila popolno podporo pri tem, ob tem pa še izpostavila, da je ena njenih prioritet v mandatu krepitev poznavanja zamejstva v matici in večja povezanost z rednimi in razvejanimi čezmejnimi stiki.