Skoči do osrednje vsebine

Pojasnilo, vezano na objave v javnosti o zniževanju standardov zaščite čebel in opraševalcev

V javnosti so se pojavile navedbe in prispevki, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano znižuje standarde na področju zaščite čebel in drugih opraševalcev. Napačne navedbe se nanašajo na dve vsebinsko različni zadevi, ki se med seboj mešajo in v javnosti sprožajo napačno razumevanje oz. napačni prikaz dejanskega stanja. V nadaljevanju zato pojasnjujemo obe različni zadevi, ki nista povezani z zniževanjem standardov ali ogrožanjem čebel in opraševalcev.

Zaščita čebel je ena od prednostih nalog ministrstva in da se to kaže tako pri podpori panogi preko ukrepov kmetijske politike, kot tudi preko podpornih služb, kot so javna služba v čebelarstvu in javna veterinarska služba na področju čebelarstva.

V vsebinskem smislu se v javnosti kot negativno omenja za dve različni zadevi in sicer:

  • odjava Odredbe o prepovedi prometa in uporabe določenih FFS na ozemlju RS in,
  • informaciji o zniževanju standardov na področju pesticidov, ki je bila objavljena v medijih in povzeta po eni izmed nevladnih institucij.

Zadevi nista  povezani med seboj.

  1. Odredba o prepovedi prometa in uporabe določenih FFS na ozemlju RS

Odredba o prepovedi prometa in uporabe določenih FFS na ozemlju RS je bila sprejeta leta 2011 kot posledica velikega pomora čebel zaradi uporabe tretiranega semena koruze. Odredba prepoveduje promet in uporabo treh fitofarmacevtskih sredstev za namene tretiranja semena koruze in oljne ogrščice ter prepoveduje promet in uporabo tretiranega semena koruze in oljne ogrščice. Gre za prepoved, ki samo v zelo ozkem delu prepoveduje uporabo treh neonikotinoidov.

V vmesnem času je - tudi na zahtevo Slovenije - na EU nivoju potekala intenzivna razprava o omejevanju uporabe neonikotinoidov. Tako je v letu 2015 prišlo do prve večje omejitve uporabe neonikotinoidov, predvsem v delu uporabe za namene tretiranja semena. V letu 2018 zaradi dodatnih zahtev v postopku odobritve aktivnih snovi ni prišlo do podaljšanja odobritve za aktivni snovi tiametoksam in klotianidin.  Aktivni snovi sta tako na nivoju EU prepovedani za vse uporabe in ne samo za uporabo tretiranja semena koruze in oljne ogrščice. Aktivna snov imidakloprid pa je omejena za uporabo samo v rastlinjakih in to na kulturah, ki so skozi celo rastno dobo v rastlinjakih.

Razlogi za predlog odjave odredbe so bili sledeči:

  • Evropske uredbe so hierarhično nad nacionalno odredbo, kar pomeni, da v primeru urejanja iste pravne vsebine velja hierarhično nadrejeni akt. V danem primeru nacionalna odredba prepoveduje zelo ozko uporabo določenih snovi, evropski predpis pa vse uporabe, iz česar sledi, da moramo pri registraciji fitofarmacevtskih sredstev upoštevati EU predpis in ne nacionalne odredbe.
  • nacionalna odredba prepoveduje zelo ozek nabor uporab, pri čemer bi lahko uporabniki FFS razumeli, da je vse ostalo, kar ni prepovedano z nacionalno odredbo, dovoljeno, in
  • z nacionalno odredbo ni mogoče prepovedati tistega, kar je na ravni Skupnosti že prepovedano.

S pravnega vidika je jasno, da velja evropski predpis in to ne glede na to, ali imamo v veljavi nacionalno odredbo ali ne, hkrati pa nacionalna odredba prepoveduje samo tretirano seme s določenimi FFS, vsega ostalega pa ne.

Navkljub, da veljavnost nacionalne odredbe nima pravne teže, ima pa lahko veliko pomensko težo za čebelarje, je ministrica dr. Aleksandra Pivec odločila in določila pristojnim službam, da ustavijo postopek odjave odredbe.

  1. Sestanek - videokonferenca Odbora Evropske komisije za fitofarmacevtska sredstva

Kot smo že v javnosti pojasnili, tokrat znova opozarjamo na zavajajoč podatek o zniževanju standardov za zaščito čebel, ki naj bi ga zastopala Slovenija na videokonferenčnem sestanku Odbora Evropske komisije za fitofarmacevtska sredstva, 16. 7. 2020  in 17. 7. 2020 ter da naj bi tam potekalo glasovanje o zniževanju standardov za čebele. Na navedenem sestanku ni potekalo nobeno glasovanje o zniževanju standardov za zaščito čebel, je pa Komisija predstavila potek postopka revizije Navodila za ocenjevanje tveganj za opraševalce. O metodologiji ocenjevanja tveganj, ki so navedena v različnih navodilih, se ne glasuje, ampak se odbor s tem le seznani. Lahko pa v fazi priprave takšnih navodil države članice podajajo strokovna stališča.

Glede navedb, da Slovenija podpira zniževanje standardov na tem področju, ponovno poudarjamo, da sama metodologija ne določa standardov zaščite čebel, ampak metodološko definira postopke glede ocenjevanja tveganj. Postopek glede spreminjanja navodil še ni zaključen, zato bo Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v septembru organizirala sestanek vseh strokovnjakov s področja čebelarstva, kjer se bodo strokovnjaki opredelili do sprememb navodil in zavzeli stališče Slovenije, ki bo podlaga za odločanje.