Na področju Skupne kmetijske politike je Slovenija uspela zadržati obseg neposrednih plačil nominalno na primerljivi ravni kot v obstoječem obdobju 2014-2020. Hkrati je uspela bistveno izboljšati prvotni predlog Evropske komisije glede sredstev za ukrepe razvoja podeželja, ter v zadnjih urah pogajanj pridobiti dodatnih 50 milijonov evrov na tem področju.

Slovenija bo v obdobju 2021-2027 predvidoma imela na voljo za neposredna plačila sredstva v višini 921 milijonov evrov (tekoče cene). Ovojnica za sektorske programe v vinogradništvu je za nekaj odstotkov nižja, kot v sedanjem obdobju. Ovojnica za čebelarstvo pa se bo skoraj podvojila. Po lastnih izračunih tako lahko računamo na sredstva v višini 33,9 milijonov evrov za vinogradništvo ter in 4,5 milijona evrov za  čebelarstvo v naslednjem 7-letnem obdobju.

Na področju razvoja podeželja kompromisni predlog prinaša 795,5 milijonov evrov iz večletnega finančnega okvirja, in dodatnih 75 milijonov evrov iz naslova inštrumenta za okrevanje.

V okviru pogajanj je bil dosežen tudi dogovor, da je možno prenašati sredstva iz neposrednih plačil na ukrepe razvoja podeželja in obratno. Iz neposrednih plačil, je možno prenesti 25% v II. steber ter dodatnih 15%, če se bodo sredstva porabila za ukrepe s področja varovanja okolja in podnebnih sprememb, in dodatna 2%, če sta namenjena za mlade kmete. Prav tako se lahko obratno, sredstva prenašajo iz 2. stebra na 1. steber (neposredna plačila), in sicer do 25%.

Ob tem je pomembno poudariti, da je Slovenija ves čas trajanja pogajanj opozarjala na pomen razvoja podeželja, na nujnost zagotavljanja sredstev za izvajanje te politike in uspešno pridobila dodatnih 50 milijonov evrov sredstev v končnici pogajanj. Slovenija je že januarja 2019 na Svetu EU predstavila deklaracijo o razvoju podeželja in večletnem finančnem okvirju, k njej pa je pisno pristopilo še 16 držav članic. Slovenija je poudarila dodano vrednost ukrepov razvoja podeželja in s tem povezano vlogo te politike v pogajanjih o prihodnjem večletnem finančnem okvirju, ob hkratnem zavedanju vseh novih izzivov, s katerimi se sooča EU. Zato je takrat z izjavo uspešno pozvala Evropsko komisijo, da se za to, da bo politika razvoja podeželja lahko še naprej odgovarjala na prihodnje izzive in zahteve do EU kmetijstva, obseg proračuna za razvoj podeželja ohrani na obsegu, ki je podoben obsegu v tem obdobju.