Skoči do osrednje vsebine

Kmetijski ministri EU o strategiji od vil do vilic in reformi skupne kmetijske politike

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec se je danes v Bruslju udeležila zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo (AGRIFISH). Ministri so se v okviru srečanja seznanili s poročilom o napredku obravnave pri zakonodajnem svežnju o reformi Skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje po letu 2020 ter nadaljevali z vsebinsko razpravo o reformi SKP, kjer so se osredotočili zlasti na vprašanja zelene arhitekture, strategije Od vil do vilic in novega modela izvajanja

Na dašnjem zasedanju ministrov EU pristojnih za kmetijstvo in ribištvo, ki je prvič po koncu epidemije COVID-19 potekala v živo v Bruslju, je bila v ospredju razprava o strategiji Od vil do vilic. Strategiji združuje naravo, kmete, podjetja in potrošnike v skupnih prizadevanjih za konkurenčno trajnostno prihodnost EU. Cilj strategije je vzpostaviti pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem. Ministrica dr. Aleksandra Pivec je v razpravi dejala, da mora iti tranzicija kmetijstva v smeri, ki bo še naprej zagotavljala varno, kakovostno, vsem dostopno hrano, in bo hkrati odgovorno do naravnih virov, prava pot. »Trajnostna pridelava hrane mora biti prepoznana kot nadstandard in kot priložnost za prepoznavanje proizvodov z višjo kakovostjo. Slovenija predlagano strategijo vidi predvsem v luči postopne preobrazbe kmetijstva, ki bo poleg zmanjšanja ogljičnega odtisa prispevala tudi k socialni uravnoteženosti v kmetijstvu, predvsem pa je potrebno dati bistveno večjo težo pridelavi hrane kot pomembni vrednoti posamezne družbe. Umno upravljanje okolja in naravnih virov ter trajnostna raba le-teh je naša dolžnost in zaveza za prihodnje generacije, pri tem pa ne sme biti ogrožena konkurenčnost pridelave hrane.« Ponovno smo pozvali k hitremu odzivu Komisije glede nacionalnih priporočil ki izhajajo iz izpolnjevanja zavez Strategije Od vil do vilic, ter opredelitvi obvezujoče narave teh priporočil in njihovi umestitvi v strateški načrt SKP 2021-2027.

 Ministri so danes razpravljali tudi o svežnju o reformi Skupne kmetijske politike za obdobje po letu 2020 in sicer o zeleni arhitekturi in novem modelu izvajanja. Za Slovenijo je pomembno, da se delo na zakonodajnem svežnju čim prej nadaljuje. Sprejetje zakonodajnega okvira za bodočo Skupno kmetijsko politiko je namreč pomembno z vidika pravočasne priprave dokumentov na nacionalnih ravneh, zato je ključnega pomena, da ta pravni okvir postane čim prej stabilen in veljaven. Pri tem je prav tako bistveno čimprejšnje sprejetje večletnega finančnega okvira, da se lahko začne izvajanje reformirane Skupna kmetijske politike. »Zato smo ministri te dni zelo pozorno spremljali pogajanja voditeljev držav EU, saj bo razdelitev sredstev za kmetijstvo pomembno vplivala na prihodnost sektorja. To bomo lahko kreirali samo s skupnimi močmi in napori. Pri tem me opogumlja način spopadanja z krizo, ki jo je povzročila epidemija Covid-19. Ukrepi, ki smo jih sprejeli, so prispevali k izboljšanju razmer in kmetom pomagali nadomestiti del izpada dohodka. Sedaj moramo izhajati iz tega, kar smo se naučili iz te preizkušnje. Pomen sodelovanja, povezanosti in enotnosti morajo ostati v ospredju našega delovanja, potrošnik pa naj še naprej posega po hrani, pridelani v lokalnem okolju.«

Na današnjem zasedanju je nemško predsedstvo predstavilo program predsedovanja Svetu EU na področju kmetijstva, varne hrane, ribištva in gozdarstva v drugi polovici 2020. Ministrice Nemčije, Portugalske in Slovenije pa so ob robu zasedanja predstavile tudi skupno Izjavo, vezano na program dela tria predsedstva na področju kmetijstva, s poudarkom na soočanju in odpravljanju posledic pandemije Covid-19. Čeprav gre za neuradni dokument, ta vseeno vsebuje široko začrtane smernice glavnih ciljev s področja kmetijstva, med drugim pravično ravnvovesje med družbenimi in okoljskimi zahtevami, zagotavljanje dolgoročne sposobnosti preživetja kmetijskih in podeželskih območij v Evropi, predvideva razpravo o »Evropskem zelenem dogovoru« in zlasti pogajanja o implementaciji strategije »Od vil do vilic« ter strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Ministrica je v zvezi s tem na novinarski konferenci povedala, da so nas nedavne izredne razmere v zvezi s Covid-19 opomnile na strateški pomen zanesljive in odporne preskrbe s hrano, zlasti prehranskih verig. Hkrati pa je v zvezi s skupno izjavo izpostavila tudi vzpostavljanje ravnovesja med ruralnim in urbanim okoljem ter potrebo po jasnejšem označevanju porekla živil. Nazadnje je ministrica omenila še varovanje strateških virov in skrb za socialni položaj žensk in njihovega položaja na podeželju.