Skoči do osrednje vsebine

Vlada sprejela Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2019

Vlada Republike Slovenije je 16. julija 2020 na 26. redni seji obravnavala Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2019, ga sprejela in poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

Na vrhu na sredini je grb Republike Slovenije in navedba pripravljavca poročila. Pod tem je na modri podlagi z belimi črkami naslov poročila. V spodnji polovici je fotografija vijoličnega cvetja.

Naslovnica poročila | Avtor Uprava za jedrsko varnost

Poročilo, ki ga že več kot 30 let pripravlja Uprava za jedrsko varnost, povzema vsa dogajanja, povezana z varstvom pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnostjo v letu 2019. V poročanem letu je bil temeljni cilj jedrske in sevalne varnosti »varstvo ljudi in okolja pred nepotrebnimi škodljivimi učinki ionizirajočih sevanj« dosežen.

V letu 2019 je Nuklearna elektrarna Krško obratovala varno. Redni remont je bil opravljen jeseni. Med remontom so med vrsto aktivnosti opravili tudi več pomembnih varnostnih izboljšav iz Programa nadgradnje varnosti. Nuklearna elektrarna Krško je poročala o treh dogodkih, ki niso imeli vpliva na prebivalstvo in okolje. O dveh dogodkih je Nuklearna elektrarna Krško poročala na podlagi zahtev zakonodaje, o tretjem dogodku pa je Nuklearna elektrarna Krško poročala na zahtevo Uprave za jedrsko varnost.

V Nuklearni elektrarni Krško so nadaljevali z izvajanjem Programa nadgradnje varnosti, ki je najobsežnejši projekt po modernizaciji Nuklearne elektrarne Krško v letu 2000. Izvedba programa se je prevesila v zadnjo fazo in bo predvidoma končana v letu 2021. V letu 2019 je bil poudarek na gradnji zaščitne stavbe za dodatne varnostne sisteme za alternativno hlajenje sredice, vgradnji pomožnih sistemov in vgradnji pomožne komandne sobe.

Ena najpomembnejših aktivnosti zadnje faze programa je izgradnja suhega skladišča za izrabljeno gorivo. Nuklearna elektrarna Krško namerava začeti z graditvijo suhega skladišča predvidoma konec leta 2020, njegovo obratovanje se načrtuje v letu 2022. V letu 2019 so se pričeli postopki v zvezi z umeščanjem skladišča v prostor. Tako je Občina Krško pričela postopek sprememb in dopolnitev obstoječega ureditvenega načrta Nuklearne elektrarne Krško, Ministrstvo za okolje in prostor pa postopek celovite presoje vplivov na okolje ter čezmejno presojo v Avstriji in na Hrvaškem.

Na raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II v Podgorici so izvedli vse aktivnosti iz akcijskega načrta po prvem občasnem varnostnem pregledu.

V letu 2019 je bila zaključena izdelava revizije programov razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško, katerega izdelavo je spremljal Koordinacijski odbor, ki ga je leta 2017 imenovala Meddržavna komisija za spremljanje uresničevanja meddržavne pogodbe o solastništvu Nuklearne elektrarne Krško. Meddržavna komisija se je septembra seznanila s pripravljenima programoma in ju poslala v nadaljnjo obravnavo v notranje postopke obeh držav. Slovenska vlada se je s povzetkoma programov seznanila v decembru 2019.

Koordinacijski odbor je preučeval tudi možnosti za skupno odlaganje slovenskih in hrvaških radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško na lokaciji Vrbina v občini Krško. Meddržavna komisija je na podlagi poročila koordinacijskega odbora ugotovila, da skupna rešitev odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov ni možna, kar pomeni, da mora vsaka država poskrbeti za svoj del radioaktivnih odpadkov.

Agencija za radioaktivne odpadke je nadaljevala dejavnosti za izgradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Potekale so predhodne aktivnosti za javno razgrnitev poročila o vplivih na okolje in čezmejno presojo vplivov na okolje bodočega odlagališča. Ob koncu leta se je začela čezmejna presoja vplivov na okolje. Javna razgrnitev poročila o vplivih na okolje v Sloveniji v letu 2019 ni bila izvedena.

Na odlagališču hidrometalurške jalovine Boršt nekdanjega rudnika urana v Žirovskem vrhu težave s plazenjem hribine niso bile rešene, zato se iskanje rešitev za zaprtje odlagališča nadaljuje.

Leta 2019 ni bilo večjih problemov pri izvajalcih sevalnih dejavnosti, prav tako pa je bilo malo intervencij zaradi najdb virov ionizirajočega sevanja na terenu.

Z obratovalnim monitoringom posameznih objektov je bilo ugotovljeno, da so bili izpusti iz objektov v dovoljenih mejah, koncentracije radioaktivnosti v okolju v predpisanih mejah, prav tako pa tudi doze sevanja, ki jih prejmejo delavci in prebivalstvo zaradi obratovanja objektov ali uporabe virov sevanja, nižje od predpisanih doznih mej.

Celotno poročilo si lahko preberete na spletni strani Portala odprtih podatkov Slovenije

 

Iskalnik