Na seji je bil velik del razprave namenjen vsebinam sociale na podeželju, možnostim bivanja na podeželju, različnim oblikam dopolnilnih dejavnosti in sobivanjskim skupnostim v kombinaciji z zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki je tako nujen.

Predstavljeno je bilo tudi dejstvo, da je od vseh lastnikov gozdov približno polovica (49 %) žensk, kar Slovenijo uvršča v sam vrh v Evropski uniji. Lastnice gozdov v Sloveniji predstavljajo še neodkrit potencial, saj je delež le-teh presenetljiv, če upoštevamo, da so tradicionalno pri  dedovanju posesti in v gozdarstvu imeli glavno vlogo moški. Ženske v Sloveniji imajo v povprečju v lasti manjše posesti in s tem tudi skupno manj gozdnih površin kot moški. Pogosteje imajo ženske gozd v solasti, kar otežuje učinkovito gospodarjenje z njimi. Raziskovalci poudarjajo, da so lastnice pri gospodarjenju z gozdom v primerjavi z lastniki, bolj osredotočene v okoljske in socialne funkcije gozda in manj proizvodne. Razlike med spoloma vplivajo na odnos do lastništva in gospodarjenja z gozdom. Zato so lastnice gozdov obravnavane z vidika neodkritega potenciala pri sonaravnem gospodarjenju s tem najpomembnejšim naravnim virom. To je še toliko bolj pomembno, saj bo položaj žensk na podeželju ena od prioritet Slovenije v času predsedovanja Svetu EU v drugi polovici leta 2021.

V drugi predstavitvi je bila predstavljena možnost dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (DDK) v obliki socialnovarstvenih ukrepov. Poudarjeno je bilo, da spremenjene določbe zakonodaje o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji omogočajo dodatno možnost socialnovarstvenih ukrepov na podeželju kot oblika DDK. Na ta način imajo oskrbovanci možnost izbire za preživljanje tega življenjskega obdobja tudi na kmetijah, v okolju, ki so ga vajeni in  se v njem dobro počutijo.