Skoči do osrednje vsebine

Ministrica Kozlovič: Ključna sprememba ni samo uvedba hiše za otroke, ampak spreminjanje pristopa in miselnosti

Ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič se je danes, 15. julija 2020, udeležila okrogle mize o osnutku zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke. Dogodek je pripravilo Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije.

Kot je ministrica izpostavila, je Slovenija v vlogi zaščite otrok na visokem mestu in ima dobro urejen sistem. Tudi poročilo Justice Scoreboarda, ki ga je Evropska komisija predstavila prejšnji petek, je pokazalo, da smo v samem vrhu prijaznosti in dostopnosti za otroke v pravosodnem sistemu. »Ni pa to dejstvo, ki nas lahko uspava. Zato se je Ministrstvo za pravosodje skupaj s številnimi deležniki lotilo priprave tega projekta s ciljem, da izboljšamo zaščito otroka, ko se znajdejo v kazenskih postopkih, posebej tistih, ki so žrtve spolnih zlorab. Kajti, tega, verjeli ali ne, je veliko, govorimo o 2.700 osebah v zadnjem letu.«

Številne evropske države so na tem področju že naredile korake naprej. Slovenija tega ni storila, zato poskušamo nadoknaditi zaostanek in s hišo za otroke doseči največjo otrokovo korist. S tem želimo prenesti multidisciplinarno in medinstitucionalno obravnavo otrok - žrtev spolnih zlorab po modelu Barnahus. »Gre za zahteven in kompleksen projekt, ki ga včasih nekateri razumejo le kot prostor, hišo, vendar je veliko več. Želimo urediti postopke, v katerih se bomo hitro odzivali, ki bodo kakovostni in strokovni, kjer obravnava ne bo povzročala ponovne viktimizacije žrtve, predvsem pa, da ne bo povzročala trajne travmatizacije.« Pri tem ves čas sodelujemo s partnerji iz tujine, to so Svet Evrope, Evropska komisija, Norveški sklad in partnerji v mreži Promise.

Po dolgotrajnih razpravah in usklajevanjih je dozorelo spoznanje, da učinkovitega prenosa modela Barnahus v Slovenijo ne more biti v okviru obstoječih pravnih podlag. Tako smo pregledali obstoječo zakonodajo in pripravili osnutek novega zakona, ki bo zaščito otrok v kazenskem postopku celovito uredil. Pri nastajanju osnutka zakona so ves čas sodelovali tudi tožilci, sodniki, klinični psihologi, torej strokovnjaki, ki bodo zakon uporabljali pri svojem delu.

Da bi bile končne rešitve čim bolj domišljene in usklajene, smo se v Ministrstvu za pravosodje odločili za dolgo obdobje javne obravnave in strokovnega usklajevanja zakona. Šli smo še korak naprej. Osnutek zakona smo v okviru skupnega projekta Evropske unije in Sveta Evrope prevedli v angleščino in bo deležen mednarodne strokovne presoje z vidika upoštevanja standardov za model Barnahus in izkušenj iz tujih praks. V okviru tega projekta bomo prvič v Sloveniji sledili načelu nič o otrocih brez otrok ter organizirali strokovno vodena in prilagojena posvetovanja z otroki. Hkrati že poteka tudi do sedaj največja kvalitativna in kvantitativna raziskava o spolnih zlorabah v Sloveniji.

V nadaljevanju je ministrica predstavila osnovne cilje predloga zakona. Ti so:

  • celovito in sistemsko urediti obravnavo otrok do 18. leta, ki so žrtve kaznivih dejanj,
  • določiti vsa izhodišča, tako da ne pride do ponovne viktimizacije otrok in
  • da imamo v enem zakonu določene vse institute, zaradi česar bo sistem obravnavanja jasnejši, preglednejši in s tem dosledneje zagotavljal pravno varnost otrok oškodovancev in žrtev kaznivih dejanj.

Te cilje gradimo na podlagi mednarodnopravnih standardov in konvencij ter tujih dobrih praks.

Predlog zakona torej določa institucionalni okvir, načela in postopke za zaščito otrok žrtev in prič kaznivih dejanj z elementi nasilja v kazenskem postopku in njihovo celostno obravnavo.

Izjemnega pomena so procesne določbe v tem zakonu, ki zagotavljajo enotno in celovito obravnavo otroka pri zaslišanju. Zato so procesne rešitve zasnovane tako, da sodišče z odredbo za zaslišanje po tem zakonu odloči tudi o uporabi vseh ukrepov za varstvo otrokove duševne celovitosti: izogibanje stikom z obdolžencem, uporaba prilagojenih prostorov, zaslišanje s pomočjo strokovnjaka in minimiziranje števila zaslišanj. Ravno zmanjšanje števila zaslišanj je ključ do odprave nepotrebne sekundarne viktimizacije ali stiske mladoletne priče.

Predlog zakona določa tudi ustanovitev posebnega javnega zavoda Hiša za otroke, ki je organiziran kot strokovni zavod, ki mu – podobno kot pri izvedenstvu – sodišče prepusti organizacijo in izvedbo zaslišanja, pri tem pa ohranja vsebinsko procesno vodenje samega zaslišanja.

Z namenom varovanja otrokove duševne in telesne celovitosti se s predlogom zakona zagotavlja tudi krizno podporo in psihosocialno pomoč otroku, kar je pomembna novost v našem sistemu, saj so bili do sedaj otroci in njihovi starši pri iskanju tovrstne pomoči prepuščeni sami sebi. Po tem zakonu krizna podpora pomeni nudenje podpore otroku ob zaslišanju ali osebnem pregledu, psihosocialna pomoč pa trajnejšo obliko pomoči otroku, ki sledi v obdobju po zaslišanju.

Predlog zakona torej sledi standardom, ki veljajo za model Barnahus, hkrati pa so rešitve prilagojene našemu pravnemu sistemu. Ne glede na pravni sistem, pa je za uspešno izvajanje modela Barnahus ključna visoka usposobljenost vseh, ki otroka obravnavajo. Tako zakon kot celoten projekt namenja usposabljanju strokovnih delavcev izjemno pozornost.

»Ključna sprememba torej ni samo uvedba hiše, ampak spreminjanje pristopa in miselnosti,« je zaključila ministrica.

Iskalnik