Letošnja izdaja pregleda stanja na področju pravosodja je na eni strani posodobitev zadnje izdaje, na drugi strani pa vsebuje nove kazalnike za področju otrokom prijaznega pravosodja, za sodne takse in takse za pravno zastopanje v gospodarskih zadevah, za razpoložljivost sodb v strojno berljivi obliki in za preglede disciplinskih postopkov. Tako kot v dosedanjih izdajah, je tudi v izdaji 2020 predstavljen podatek o tem, kako javnost in podjetja v vsaki državi članici dojemajo neodvisnost sodstva.

Raziskava je del orodja EU za krepitev vladavine prava s spodbujanjem reform pravosodja in spoštovanjem standardov vladavine prava v vseh državah članicah. Spoštovanje vladavine prava, vključno z neodvisnostjo pravosodnih sistemov, pomembno vpliva na odločitve o poslovnih naložbah in s tem na gospodarsko rast. Kot poudarja Sodišče Evropske unije, je sam obstoj učinkovitega sodnega varstva s strani neodvisnih sodišč bistvo vladavine prava.

Slovenija vidi krepitev vladavine prava v Evropi kot enega od pomembnih izzivov, s katerimi se Unija trenutno sooča ter podpira pristop, ki primerljivo omogočajo sistematično in objektivno obravnavo držav članic ter s tem vzpodbujajo njihov nadaljnji napredek in ukrepe pri prizadevanjih v to smer. Neodvisno ocenjevanje s strani Evropske komisije skozi predstavljene podatke priznava napore slovenskega sodstva, vlade, ministrstva za pravosodje ter državnega zbora za uspešno krepitev slovenskega pravosodja ter izvajanje sodne oblasti. Podatki iz pregleda Justice Scoreboard potrjujejo, da se kazalniki delovanja slovenskega pravosodja krepijo. Količinski kazalniki učinkovitosti za Slovenijo kažejo zlasti, da so slovenska sodišča v preteklih letih uspešno zmanjševala število nerešenih zadev, s tem pa tudi skrajševala čase sojenja. Komisar za pravosodje je na današnji predstavitvi pregleda stanja izrecno omenil Slovenijo kot eno izmed držav članic, ki je učinkovito zmanjšala sodne zaostanke na področju civilnih in gospodarskih zadev. In čeprav Slovenija po številu pripada novih zadev na prvostopenjskih sodiščih ostaja blizu vrha med državami EU, so časi reševanja zadev med hitrejšimi, zlasti na področju civilnih, gospodarskih in upravnih zadev in se praviloma še zmanjšujejo.

Pomemben je tudi pogled na poglavje s kazalniki, ki poleg učinkovitosti merijo tudi kakovost pravosodnih sistemov. Slovenija je uvrščena v sam vrh držav članic pri razpoložljivosti spletnih informacij o pravosodnem sistemu za širšo javnost. V zgornjo polovico držav pa se uvršča glede spletne objave sodb, pri čemer na obeh področjih ostaja možnost izboljšanja z objavljanjem sodb prvostopenjskih sodišč oziroma podatkov iz informatiziranih vpisnikov.

Raziskava pa je pokazala, da ima Slovenija na področju elektronskega poslovanja nedvomno še dovolj prostora za izboljšave. Pri e-poslovanju sodstva se, glede na prikazane rezultate, uvrščamo precej nizko. Prav digitalizacija pravosodja pa je ena izmed prioritet ministrice za pravosodje, zato smo na ministrstvu pripravili akcijski načrt za bolj učinkovito črpanje evropskih sredstev v okviru projekta Učinkovito pravosodje. Pripravili smo tudi predlog sprememb veljavnega Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in sicer na način, da se bo ta način poslovanja razširil tudi na kazenski postopek. Spremembe bodo po naši oceni prispevale tudi k večji racionalizaciji postopka, saj bodo omogočale vlaganje elektronskih vlog na sodišče ter elektronsko vročanje sodnih pisanj. 

Slovenija je uvrščena v sam vrh pri novem kazalniku, ki prikazuje različne ureditve v državah članicah, ki otrokom omogočajo dostop do pravosodnega sistema, ustreznega njihovim potrebam, na primer z zagotavljanjem otrokom prijaznih informacij o postopkih ali izvajanjem ukrepov glede zaslišanja otrok.

Z namenom zagotavljanja največje koristi otroka, otroku prijazne in varne obravnave ter okolja in krepitve otroku prijaznega pravosodja smo na Ministrstvu za pravosodje pripravili Osnutek Zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celoviti obravnavi v hiši za otroke, ki določa institucionalni okvir in postopke za zaščito otrok v kazenskem postopku. Ob posredovanju osnutka zakona v javno obravnavo je ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič poudarila: »Hiša za otroke bo omogočala hitro in učinkovito ukrepanje ter celostno obravnavo s pravilnim, otroku prijaznim multidisciplinarnim in medinstitucionalnim pristopom. Osrednji cilj bo usklajevanje vzporednih kazenskih preiskovalnih postopkov in postopkov za zaščito otroka. S tem se preprečuje vnovična travmatizacija med postopkom preiskave in postopkom pred sodiščem.«

Slovenija ima zavidljiv položaj glede izvedenih raziskav med uporabniki sodišč ali pravnimi strokovnjaki, kjer se uvršča skoraj na vrh.

Iz pregleda je razvidno tudi, da nekatere države članice že aktivno uporabljajo ali vsaj načrtujejo uporabo umetne inteligence v svojih pravosodnih sistemih. Ker pa digitalizacija in umetna inteligenca predstavljata izzive na področju varstva temeljnih pravic, je ključnega pomena za njihovo zaščito predhodna vzpostavitev temeljnih etičnih standardov za umetno inteligenco, ki bodo prispevali k utrjevanju naših temeljnih pravic in vrednot v 21. stoletju ter spodbudili družbeno sprejemanje in zaupanje za digitalne spremembe v naših družbah, kar bo tudi ena izmed prioritet slovenskega predsedovanja 2021. Za Slovenijo je to še toliko pomembneje, saj še vedno ostaja med državami EU, kjer je nižje zaupanje v neodvisnost sodstva. Gre pretežno za ocene dojemanja s področja gospodarstva, ki so jih pripravile zunanje organizacije in se ponavljajo že nekaj let. Ministrstvo za pravosodje podpira vse napore sodstva, da z osveščanjem javnosti in zagotavljanjem kakovosti sodnih odločb pripomore k spremembi te percepcije.

Ministrstvo za pravosodje se bo pri pripravi predlogov zakonodajnih sprememb in drugih ukrepov skupaj s pravosodnimi deležniki še naprej trudilo krepiti učinkovitost ter kakovost pravosodnega sistema. V ta namen so letos med drugim v postopku sprejemanja naslednji zakonski predlogi:

• Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-O), ki ureja hitrejše delovanje državnega tožilca pri zaslišanju prič v predkazenskem postopku,
• Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o sodiščih (ZS-M), s katero se ureja poslovanje sodišč v poletnem času in povezane ureditve poslovanje sodišč v primeru izrednega dogodka,
• Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1D) ureja, ki ureja položaj evropskega predstavnika in namestnika tožilca, sodnika ali predstavnika sodnega organa z enakovrednimi pristojnostmi, kot jih ima tožilec ali sodnik v skladu z nacionalnim pravom,
• V pripravi je predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H), s katerim se med drugim ureja oziroma nadgrajuje postopek poenostavljene prisilne poravnave ter postopek za izbris iz sodnega registra brez likvidacije,
• Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-M), s katerim se med drugim ureja potek premičninske izvršbe v primeru nastopa izrednih dogodkov,
• Za potrebe obvladovanja epidemije je bil marca sprejet Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ) ter novela v mesecu maju.

Ena od prioritet pa ostaja tudi optimizacija mreže sodišč skozi uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika ter sodnega okrožja kot osnovne organizacijske oblike.