Pogovarjali so se o vizijah za slovensko zdravstvo, spremenjenih potrebah prebivalstva in finančnih posledicah, ki jih te spremembe prinašajo. Skupaj so izpostavili pomembnost investiranja v zdravstveno infrastrukturo, ki je postala v času epidemije COVIS-19 še bolj očitna. Zaradi novih pogojev dela, ki jih narekuje epidemiološka situacija, je izvajanje večine zdravstvenih dejavnostih oteženo in zamudno.

Nastalo situacijo bo treba nasloviti celostno, s spremembo obračunskega modela in z redefinicijo izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki so vključeni v javno zdravstveno mrežo. V reševanje problematike so vključeni razširjeni strokovni kolegiji, ki so bili pozvani, da  vsak za svojo dejavnost identificirajo in opredelijo nove storitve, ki jih je mogoče izvajati z različnimi IKT orodji na daljavo, opredelijo morebitne organizacijske, kadrovske možnosti, ki bi pripomogle k večjemu obsegu in dostopnosti storitev, posodobijo klinične smernice.

Dotaknili so se tudi problematike pomanjkanja kadrov v zdravstvu, tako zdravnikov kot ostalih zdravstvenih delavcev.  Cilj ministrstva je približati se povprečju Evropske Unije, glede števila in glede profilov zdravnikov, seveda ob upoštevanju posebnosti slovenskega zdravstvenega sistema. Do leta 2021 bo ministrstvo v skladu z Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« pripravilo nacionalni načrt kadrovskih virov v zdravstvu.

Skupno število zaposlenih na področju zdravstva in socialnega varstva v deležu celotne zaposlenosti, je v Sloveniji pomembno nižje od povprečja v državah OECD. Na ministrstvu že več let opozarjamo zlasti na manko kadra na področju socialne oskrbe v institucionalnem varstvu starejših.

Ob tej priložnosti se minister Tomaž Gantar urgentnim službam, ki so s svojim osebjem priskočile na pomoč Univerzitetnemu kliničnemu centru Maribor ob izpadu kadra zaradi novih okužb, zahvaljuje za kooperativnost in solidarnost.