Skoči do osrednje vsebine

Kmetijski ministri EU o reformi skupne kmetijske politike in trajnostnem ribištvu za prihodnje leto

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec se je udeležila neformalne videokonference ministrov EU, pristojnih za kmetijstvo, na kateri sta bila prisotna tudi evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Janusz Wojciechowski in komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius. Ministri so se v okviru videokonference seznanili s poročilom o napredku obravnave pri zakonodajnem svežnju o reformi Skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje po letu 2020 ter si izmenjali poglede o sporočilu Komisije o trajnostnem ribištvu za leto 2021.

Ministrica sedi za mizo

Ministrica dr. Aleksandra Pivec na neformalni videokonferenci ministrov EU

1 / 2

V dopoldanskem delu, ko je bila v obravnavi kmetijska točka, so se ministri seznanili s poročilom o napredku obravnave pri zakonodajnem svežnju o reformi SKP za obdobje po letu 2020. V popoldanskem, ribiškem delu pa je Evropska komisija predstavila Sporočilo o ribolovnih možnostih za leto 2021, predsedstvo pa poročalo o napredku na zakonodajnih predlogih, in sicer pri predlogu uredbe za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo in predlogu nadzorne uredbe.

Slovenska stran je v razpravi izpostavila, da je ključno, da se delo na zakonodajnem svežnju za reformo SKP po letu 2020 nadaljuje. Sprejetje zakonodajnega okvira za bodočo SKP je namreč pomembno z vidika pravočasne priprave programskih dokumentov. Bistveno je tudi, da sem čim prej sprejme večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, s čimer bo omogočeno črpanje sredstev.

Hrvaško predsedstvo v poročilu o napredku kot vsebine, za katere je treba nadaljevati razpravo, izpostavlja: določitev ukrepov, ki se bodo upoštevali pri obveznem minimalnem obsegu 30% sredstev II. stebra kot prispevek nacionalnega strateškega načrta k ciljem EU na področju prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb ter varovanja okolja,; kazalniki za nov izvedbeni model, dodatna prožnost za prerazporeditve sredstev tekom finančnega leta.

Z vidika okoljskih vplivov se Slovenija zavedan potenciala, da se z SKP prispeva k ciljem EU na področju blaženja podnebnih sprememb, zlasti v luči Evropskega zelenega dogovora in še posebej Strategije »od vil do vilic« in Strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030 »Vrnimo naravo v naša življenja«. Zato se naša država strinja s predlogom Evropske komisije, da se najmanj 30 % sredstev v okviru drugega stebra SKP nameni vsebinam na področju blaženja podnebnih sprememb ter varovanja okolja, vendar se ob tem upošteva, da se  upoštevajo plačila za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost. Slovenija je izrazila tudi zadovoljstvo glede napredka v zvezi z določbami o sektorskih intervencijah. Kompromisni predlog, s katerim se uvaja prehodno 4-letno obdobje za druge oblike povezovanja, je dober in razvojno naravnan.

V drugem delu razprave so se prisotni seznanili s Sporočilom Komisije o stanju skupne ribiške politike in posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2021. Gre za sporočilo, ki ga v zvezi z ribolovnimi možnostmi Komisija predstavi vsako leto, v njem pa nakaže načrtovani pristop glede določanja ribolovnih možnosti v bodoče. Kar se tiče naše države, ciljne ribolovne vrste slovenskih ribičev ne spadajo med tiste, ki se jih upravlja v okviru režima omejevanja ribolovnih možnosti. Naša država je zato podprla začrtano smer k ohranjanju in trajnostnemu upravljanju ribolovnih virov, pri čemer je izpostavila na potrebo, da se upoštevajo specifične značilnosti in potrebe slovenskega ribištva. Slovenija bo pri tem posebno pozornost namenila ukrepom upravljanja, ki zadevajo ribištvo v Jadranskem morju.

V sklepnem delu razprave so se udeleženci razprave seznanili še s poročilom predsedstva o stanju obravnave pri trenutnih zakonodajnih predlogih EU s področja ribištva. V zvezi s Predlogom nadzorne uredbe je pomembno, da se izognemo nesorazmernim administrativnim obremenitvam za manjše ribiške sektorje kot je naš, do katerih bi prišlo v primeru obvezne uvedbe elektronskih sistemov (elektronskih ladijskih dnevnikov, sistemov za spremljanje plovil ipd.) za ribiška plovila vseh velikosti, vključno s plovili za mali priobalni ribolov, ki je esencialni del slovenskega ribiškega sektorja. Slovenija se zato zavzema za možnost izjem  za plovila, ki so namenjena malemu priobalnemu ribolovu (npr. v obliki možnosti papirnih dokumentov).

Nazadnje je Nemčija predstavila svoj program predsedstva Svetu EU na področju kmetijstva, varne hrane, ribištva in gozdarstva in izrazila zadovoljstvo v zvezi z izpostavljenimi prioritetami ter poudarila, da bo Slovenija na področjih, ki jih obravnava Svet EU za kmetijstvo in ribištvo, aktivno sodelovala pri obravnavi vseh zakonodajnih aktov in pobud, upoštevaje sprejeta stališča naše držav pri posameznih obravnavanih vsebinah.

 

Iskalnik