Skoči do osrednje vsebine

Izpolnjevanje davčnih obveznosti po prenehanju interventnih ukrepov

Vlada je na seji danes, 18. 6. 2020, sprejela Sklep o ugotovitvi prenehanja razlogov za interventne ukrepe na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju.

Z Zakonom o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP) so bili zaradi posledic epidemije bolezni COVID-19 določeni ukrepi v zvezi s postopki za pobiranje davkov, ki zagotavljajo zavezancem za davek lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti. Z uveljavitvijo današnjega sklepa o ugotovitvi prenehanja razlogov za interventne ukrepe na podlagi ZIUJP prenehajo veljati ukrepi, s katerimi so bile določene izjeme pri odlogu oziroma obročnem plačevanju davčnih obveznosti ter izvajanju davčne izvršbe.

Z uveljavitvijo Sklepa se  ukrep iz 5. člena ZIUJP, ki predstavlja poenostavitev postopka vlaganja zahtev za spremembo predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine ter akontacije davka od dohodkov pravnih oseb podaljša še za dva meseca, to je do 14. 7. 2020.

Na podlagi ukrepov, določenih z ZIUJP, so bile na področju odloga plačila in obročnega plačila davkov uvedene naslednje rešitve: milejši pogoji za odobritev obročnega plačila oziroma odloga plačila za poslovne subjekte, možnost plačilnih ugodnosti tudi za akontacije davka in davčnega odtegljaja, neobračunavanje obresti za čas odloga plačila oziroma obročnega plačila. V skladu s temi določbami je bilo do 16. 6. 2020 prejetih 12.332 vlog in odobren odlog plačila obveznosti v višini 89.320.746 EUR, za 163.326.303 EUR obveznosti pa je bilo odobreno obročno plačilo.

Še vedno odlog in obročno plačilo, a stari pogoji

Po razglasitvi prenehanja epidemije bolezni COVID-19 je število vlog za odlog plačila oziroma obročno plačilo bistveno upadalo. Ne glede na prenehanje ukrepov po ZIUJP zavezanci za davek lahko v primeru težav pri izpolnjevanju davčnih obveznosti še vedno zaprosijo za odlog plačila oziroma obročno plačilo na podlagi določb Zakona o davčnem postopku. Pri tem pojasnjujemo, da se pogoji za odobritev plačilne ugodnosti razlikujejo glede na vrsto plačilne ugodnosti, za katero zaprosi davčni zavezanec (odlog plačila, obročno plačilo). Podrobnejša pojasnila o pogojih z obrazci vlog so objavljena na spletni strani FURS.

Po prenehanju ukrepov spet lahko stečejo postopki izvršbe

Na postopke davčne izvršbe so poleg določb ZIUJP vplivale tudi določbe Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Tako so bili na podlagi določb ZIUZEOP vsi postopki davčne izvršbe, začeti pred epidemijo bolezni COVID-19, zadržani od 11. 4. 2020 do vključno 31. 5. 2020. Od 1. 6. 2020 se ti postopki nadaljujejo že na podlagi zakona, zato so z izvrševanjem sklepov, izdanih pred epidemijo, nadaljevali vsi izvrševalci (banke oziroma hranilnice, delodajalci oziroma izplačevalci, dolžnikovi dolžniki, KDD).  Po prenehanju interventnih ukrepov na podlagi ZIUJP se lahko brez omejitev začnejo in vodijo tudi novi postopki davčne izvršbe. Ob tem pojasnjujemo, da je zavezanec za davek, zoper katerega ni že v teku postopek davčne izvršbe, praviloma pred začetkom davčne izvršbe o davčnem dolgu obveščen tudi z opominom. Zavezanci lahko stanje svojih obveznosti v vsakem trenutku preverijo v spletnem portalu eDavki ali mobilni aplikaciji eDavki.

Še vedno poenostavljen postopek vlaganja zahtev za spremembo akontacije

Drugače pa je bilo odločeno s sklepom Vlade glede ukrepa iz 5. člena ZIUJP, ki se nanaša na poenostavitev vloge za spremembo predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine ter akontacije davka od dohodkov pravnih oseb. Ta se podaljša do 14. 7. 2020. Ukrep v času njegovega trajanja odpravlja obveznost, da se zahtevi za spremembo predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine ter akontacije davka od dohodkov pravnih prilaga tudi davčni obračun za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge. Zavezanec zahtevi priloži le oceno davčne osnove za celotno tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove.

Na področju zahtev za spremembo predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine je mogoče ugotoviti, da se število zahtev za znižanje akontacij fizičnih oseb z dejavnostjo (FOD) glede na leto 2019 povišuje. V letu 2020 je bilo v obdobju april, maj in junij prejetih 497 vlog, kar je sicer primerljivo s številom v enakem obdobju lani, vendar pa je treba pri tem upoštevati, da se je rok za oddajo davčnih obračunov DohDej in DDPO v skladu z ZIUJP podaljšal, in sicer je potekel dne 1. 6. 2020. Ker se zahtevo za spremembo akontacije vloži v primerih, kadar se osnova za tekoče davčno leto razlikuje od osnove za predhodno leto, je mogoče zahtevo vložiti šele, ko je oddan obračun za preteklo leto in s tem ugotovljena osnova za predhodno leto. Iz navedenega izhaja, da bodo zavezanci, ki so oddali davčni obračun DohDej in DDPO v maju oziroma na skrajni rok (cca 30 % zavezancev), v glavnini oddajali zahteve za spremembo akontacije v mesecih junij in julij. Na podlagi sprejetega Sklepa Vlade, s katerim se podaljša ukrep iz 5. člena ZIUJP, bodo zavezanci te vloge lahko vlagali na poenostavljen način v skladu s 5. členom ZIUJP do 14. 7. 2020.

Kazalci, ki že kažejo na okrevanje gospodarstva po epidemiji

Na postopno gospodarsko okrevanje že kažejo podatki iz davčnih blagajn. V mesecu marcu se je po razglasitvi epidemije število računov in njihov znesek močno znižal, pri čemer je od začetka meseca aprila zabeležena nenehna rast. V drugem tednu meseca junija se zabeleženo število računov in njihov skupni znesek približuje ravni pred razglasitvijo epidemije. Prav tako vztrajno narašča tudi število potrjevalcev davčnih blagajn in se je v prvi polovici meseca junija približalo številu pred razglasitvijo epidemije.

Podatki o uvozu in izvozu kažejo na okrevanje tudi na področju blagovne menjave. Le-ta se je, zlasti z državami EU, v mesecu aprilu močno zmanjšala. Podatki za mesec maj in junij kažejo na rast blagovne menjave. Število uvoznih carinskih deklaracij se je v mesecu maju povišalo za 9 % glede na mesec april, v prvi polovici meseca junija pa je že na ravni kot v enakem obdobju lani. Neto teža uvoženega blaga je v mesecu maju že presegla vrednost neto teže v maju leta 2019. Spodbudni so tudi podatki o izvozu, kjer je zabeleženih kar 38 % več izvoznih carinskih deklaracij kot v mesecu aprilu. V prvi polovici junija pa je število izvoznih carinskih deklaracij že preseglo vrednost iz enakega obdobja lani. Podobno pozitivno rast kažejo tudi kazalniki statistične vrednosti uvoženega in izvoženega blaga, neto teže in carinskih deklaracij v tranzitu.

Iskalnik