Skoči do osrednje vsebine

Zlati red za zasluge je prejel Boris Podrecca za izstopajoče arhitekturno ustvarjanje v mednarodnem prostoru

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na današnji posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja.
Predsednik RS in nagrajenec ob prejemu odlikovanja

Podelitev državnih odlikovanj v Predsedniški palači | Avtor: Nebojša Tejić/STA

1 / 3

Za izstopajoče arhitekturno ustvarjanje v mednarodnem prostoru je Boris Podrecca prejel zlati red za zasluge. Slovesnosti v Predsedniški palači se je udeležila tudi državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc. Prejemniku državnega odlikovanja čestitamo in v nadaljevanju objavljamo odlomek iz utemeljitve. 

''Boris Podrecca je naš najvidnejši in mednarodno najbolj uveljavljeni arhitekt sodobnega časa. Vizionar z več domovinami je človek odprtega duha in pronicljivega uma. Pionir postmodernizma, pisec številnih monografij in esejev o arhitekturi, nomad in svetovni popotnik je s svojim izjemnim ustvarjalnim opusom presegel slogovne okvire in klišeje. Kot sam pravi, ga vodi iskanje humanizma in bližine med ljudmi.

Rodil se je leta 1940 v Beogradu, nato pa se je njegova družina po drugi svetovni vojni preselila v Trst. Tam je obiskoval slovenske šole in se kot dijak pri Avgustu Černigoju navdušil nad umetnostjo. Družina se je preselila na Dunaj in tam je Podrecca sprva študiral kiparstvo na dunajski Akademiji uporabnih umetnosti, nato pa arhitekturo na Tehniški visoki šoli, kjer je leta 1968 diplomiral pri profesorju Rolandu Rainerju.

Z izjemnima kultiviranostjo in razgledanostjo si je z vrsto odličnih projektov in razstav že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pridobil ugledno mesto v strokovnih krogih. Na Dunaj je prenesel mediteranske arhitekturne prvine in slovensko kulturo, predvsem z deli Plečnika in Fabianija, ki so prav po njegovi zaslugi v srednji Evropi vzbudila neverjetno zanimanje. Postavil je več razstav, med katerimi so bile nekatere posvečene slovenskim arhitektom: Plečnik na Dunaju, v Trstu in Pragi (1967), Fabiani na Dunaju (1982), Plečnik v Parizu in Ljubljani (1986).

Ob odmevnih projektih, kot so urbana harfa na ostankih berlinskega zidu, urbanizem za Nove Atene, preurejanje Benetk, Millenium Tower kot tedaj najvišji nebotičnik v Avstriji, je svetovna javnost postala pozorna na arhitekta več domovin in začela se je več desetletij dolga pot gostujočega predavatelja na najuglednejših šolah: bil je asistent na Politehnični visoki šoli v Münchnu in profesor na taki šoli na Dunaju, gostoval je na fakulteti za arhitekturo v Parizu, Univerzitetnem inštitutu za arhitekturo v Benetkah, Univerzi Pensilvanije v Philadelphii, Harvardu, v New Yorku, Londonu in Benetkah. V Stuttgartu je skoraj dvajset let vodil Inštitut za arhitekturno načrtovanje in teorijo prostora. Od leta 1972 ima na Dunaju sloviti arhitekturni biro z izpostavo v Benetkah, v katerem dela mednarodna zasedba arhitektov.''

Zlati red za zasluge je danes prejel tudi dr. Boštjan Žekš za svoje znanstveno, raziskovalno in vodstveno delo in za izjemen prispevek k uveljavljanju Republike Slovenije v svetu. Andrej Šter pa je prejel red za zasluge za vsestransko pomoč našim državljanom v svetu, še posebno v času pandemske krize.