V Poročilu DESI 2020 za Slovenijo je vključen tudi povzetek ukrepov, ki smo jih sprejeli v času epidemije COVID-19, in za katere Evropska komisija ocenjuje, da dobro napredujemo. Poročilo DESI 2020 kaže, da smo na področju povezljivosti umeščeni nekoliko nad evropskim povprečjem, gledano v celoti pa smo napredovali počasneje od evropskega povprečja. 

Glede integracije digitalne tehnologije smo s 15. mestom zelo blizu evropskega povprečja, kar kaže na to, da tudi slovenska podjetja vse bolj izkoriščajo napredne tehnologije in jih tudi uvajajo v svoje procese. Digitalna preobrazba dobro napreduje v avtomobilskem sektorju, e-trgovanju, turizmu, inovacijah v sestavljenih materialih in podjetjih, vključenih v tuje vrednostne verige. Slovenija je močna na področjih, kot so robotika, finančna tehnologija, kibernetska varnost in umetna inteligenca. Na področju umetne inteligence pripravljamo nacionalni program, ki bo usmeril nadaljnji razvoj na tem področju, v pripravi pa imamo tudi ukrep namenjen spodbujanju vzpostavitve pametnih mest in skupnosti.

Na področju uporabe digitalnih javnih storitev smo s 17. mestom sicer napredovali za eno mesto, v skupnem seštevku pa smo še vedno pod evropskim povprečjem. Zelo uspešni smo pri kazalniku odprtih podatkov, kjer smo se uvrstili na odlično 10. mesto, napredovali smo tudi pri kazalniku spletno opravljanje storitev in smo zdaj nad EU povprečjem, uporaba elektronskih javnih storitev pa je v Sloveniji še vedno precej pod povprečjem. Predvidevamo, da se bo v prihodnjih letih uporaba dvignila z načrtovano uvedbo elektronske osebne izkaznice. Kot primer dobre prakse s potencialno visokimi prihranki je izpostavljena rešitev elektronskih bolniških listov e-BOL, kar kaže na to, da je potrebno še okrepiti razvoj uporabniku prijaznih elektronskih storitev med institucijami ter spodbujati njihovo vidnost in uporabo. 

Država se sicer sooča z digitalno vrzeljo med urbanimi in podeželskimi območji v pokritosti s fiksnimi omrežji naslednje generacije, znatno pa se razlikuje tudi delež optičnih povezav, kar se je še posebej pokazalo v času epidemije, ko je bilo opravljanje vseh aktivnosti "na daljavo" izjemnega pomena. Sicer večji operaterji še vedno vlagajo v omrežja visoke zmogljivosti, priporočilo Evropske komisije pa gre v smeri povečanega vlaganja v javno financirane projekte in aktivno povezovanje deležnikov. Dodelitev pionirskih frekvenčnih pasov 5G (oziroma enega od njih) je preložena, zato je v poročilu indikator pripravljenosti na 5G pri 0 %, kar negativno vpliva na razvrstitev države v povezljivosti. Uvrstitev bi lahko izboljšali preko dodatnega vlaganja v razvoj fiksnih omrežij visoke hitrosti, kar bi nas umestilo višje od evropskega povprečja. Trenutno  na tem področju izvajamo ukrep namenjen vzpostaviti ustrezne infrastrukture - GOŠO 4.

Na področju človeškega kapitala ohranjamo 15. mesto. Delež strokovnjakov na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije je sicer nekoliko nad evropskim povprečjem, zaostajamo pa predvsem pri osnovnih in nad-osnovnih digitalnih spretnostnih in znanjih.

Še vedno pa smo precej pod evropskim povprečjem pri uporabi internetnih storitev. Višji od evropskega povprečja je delež oseb, ki še nikoli niso uporabljale interneta, nižji pa delež uporabnikov interneta ter delež uporabnikov spletnih tečajev, spletnega bančništva in spletnega nakupovanja. Podatki kažejo predvsem na potrebo po večjem ozaveščanju o naprednih digitalnih tehnologijah za posameznika. V pripravi imamo ukrep za povečanje zavedanja pomembnosti tega področja in ozaveščanje pri kategorijah prebivalcev, ki internetnih storitev (še) ne uporabljajo.

Več informacij o indeksu, poročilih posameznih držav članic in metodologiji je dostopno na spletni strani Evropske komisije.