Skoči do osrednje vsebine

Vabljeni k spoznavanju in občudovanju naravne in kulturne dediščine v naših parkih – Pri obiskovanju ne pozabimo, da smo gostje čudovite, a občutljive narave, ki naj tudi po našem obisku ostane nespremenjena

Pred nami so počitnice in vabilo, da ponosno, spoštljivo in odgovorno odkrivamo naravne lepote Slovenije. Po okrevanju po epidemiji sedaj vlagamo napore v to, da okrevamo tudi kot družba, gospodarstvo. Ko boste izkoriščali turistične bone, ne pozabite na široke danosti naše narave. Varujejo jih naši in evropski predpisi, zato ni bojazni, da bi jih prekril beton. Ko jih bomo obiskali mi, pazimo, da jih ne bi prekrile sledi, ki jih bonton ne odobrava.

Slovenija je prepoznana kot dežela ohranjene narave, ki obiskovalcu omogoča mir, sprostitev, doživljanje lepot narave, opazovanje žive in nežive narave ter spoznavanje krajine, kulture in zgodovine posameznega območja. Trenutno je v Sloveniji dobrih 13 odstotkov površine v zavarovanih območjih (en narodni, trije regijski, 46 krajinskih parkov, 56 naravnih rezervatov in okoli 1200 naravnih spomenikov) ter 37 odstotkov varovanih v območjih Natura 2000 in se zato uvrščamo med države EU z največjim deležem ohranjene narave. Status naravne vrednote je podeljen okrog 6.000 vrednim delom narave (slapovom, naravnim mostovom, izjemnim drevesom, rekam, jezerom, soteskam, izvirom,…). in okrog 12.000 podzemnim jamam. Poleg tega ima Slovenija še dva geoparka, nekaj botaničnih vrtov in 144 spomenikov oblikovane narave. Slovenija dosega visoke rezultate na različnih mednarodnih lestvicah. Univerza Yale je Slovenijo ocenila kot peto najbolj zeleno državo na svetu, National Geographic pa celo kot najbolj zeleno državo na svetu.

Naravni parki in njihova predstavitev

Upravljavci slovenskih naravnih parkov so povezani v Skupnost naravnih parkov, v okviru katere izvajajo številne skupne aktivnosti. Na njihovi spletni strani so nanizani namigi za izlet, predstavljene aktivnosti (opazovanje ptic, potapljanje, ogledi jam) in rekreacijske dejavnosti. Objavljen je koledar prireditev: predavanj, vodenih izletov, delavnic za otroke, projekcij filmov, idr. V naslednjih dneh in tednih bomo na družbenih omrežjih Ministrstva za okolje in prostor predstavljali znamenitosti posamičnih parkov, ki so združeni v Skupnost naravnih parkov (imajo upravljavca), predstavili pa bomo tudi parke, ki še nimajo klasičnih uprav parka.

Skupnost parkov združuje petnajst upravljavcev zavarovanih območij. Zavarovana območja so eden izmed ukrepov varstva narave. Parki (narodni, regijski, krajinski) spadajo med širša zavarovana območja. V Sloveniji se je treba namreč za visoko raven varstva narave zahvaliti tudi delu upravljavcev naših parkov. Vendar ne pozabimo, da smo za vedenje in obnašanje v parku in posredovanje dediščine našim prihodnjim generacijam odgovorni vsi, ki obiščemo naravo. Spoznati naravo, kulturno krajino ter ljudi v parku je izjemno doživetje, pri katerem pa moramo upoštevati temeljne cilje varstva narave. Pri obiskovanju ne pozabimo, da smo gostje čudovite, a občutljive narave, ki naj tudi po našem obisku ostane nespremenjena. Ne pozabimo, da smo za vedenje in obnašanje v parku in posredovanje dediščine našim prihodnjim generacijam odgovorni vsi, ki spoznavamo naravo.

Zaposleni v upravah parkov skrbijo za to, da so doživetja v njih prijazna do narave in pristna za obiskovalce

Priporočamo, da vaš obisk začnete v informacijskem središču parka. Tu boste s pomočjo izkušenih vodnikov izvedeli o posebnostih in vrednostih območja, kulturni in naravni dediščini, in spoznali katere poti so v posameznem letnem času najbolj zanimive, kdaj in kje se lahko pridružite vodenemu ogledu ali udeležite delavnic za otroke. Ponekod vas vabijo k ogledu multivizije ali filmov ali na voden ogled parka, jame in drugih zbirk ali da prenočite v njihovih objektih kulturne dediščine (npr. na gradu Goričko, gradu Podsreda ali na domačijah na območju Triglavskega narodnega parka ter v okolici drugih parkov). V večini središč lahko v trgovinici kupite njihove publikacije, zemljevide in spominke, ki so jih izdelali domačini. Svetovali vam bodo tudi, kam se odpraviti na ogled narave, da bo doživetje z lokalnim vodnikom prijetno, pristno in varno za vas kot obiskovalce in hkrati ne bo moteče za tamkajšnjo naravo. Oglejte si Brošuro Naravni parki Slovenije.

Spoštljivo v naravo- Ne pozabimo, da smo za vedenje in obnašanje v parku in posredovanje dediščine našim prihodnjim generacijam odgovorni vsi, ki spoznavamo naravo

Da pri tem ne bi škodovali naravi, se ob sprehodu ali teku obnašajmo odgovorno. Držimo se javnih poti in označenih planinskih poti. Motorna vozila parkiramo na urejenih parkiriščih ali mestih, kjer ne povzročajo škode. Ob vsakem obisku narave namreč vstopamo v življenjski prostor rastlin in živali. Če se ob tem vedemo neprimerno, lahko poslabšamo razmere za njihovo preživetje. Ob obisku se zlasti izognimo občutljivim območjem - ne hodimo po mokrotnih travnikih, močvirjih in barjih; izogibamo se krajem, ki so pomembni za razmnoževanje redkih ali ogroženih ptic, kot so: divji petelin, ruševec, črna štorklja, belorepec; plezalci naj ne motijo gnezdilk v stenah (planinski orel, velika uharica, ponekod sokol selec). Največ koristnega za naravo lahko naredimo tako, da rastlin in živali ne motimo: ne uničujemo njihovih domovanj in življenjskih prostorov in ne preprečujemo njihovega gibanja in selitvenih poti.

Na ministrstvu smo zbrali nekaj nasvetov Za ljubitelje narave. Vabimo vas, da si pred obiskom narave preberete zlasti:

 Na pobudo Zveze tabornikov Slovenije je pred kratkim vrsta organizacij pripravila poljudno zgibanko Obisk v naravi, v kateri obiskovalce vabijo:

  • spoštujem naravo (ne puščam sledi, hodim po poteh, spoznavam naravo in prispevam k njenemu ohranjanju, živali opozarjam na svojo prisotnost, vendar jih pri tem ne vznemirjam, sem zgled drugim),
  • spoštujem sebe (poznam svoje zmožnosti in jih upoštevam, sem primerno opremljen, naravo obiskujem, ker je to dobro zame),
  • spoštujem druge (pozdravljam, dajem prednost šibkejšim, skrbim za varnost, parkiram na parkiriščih),
  • spoštujem lastnino (tuja last ni moja pravica, ne hodim po kmetijskih površinah, izogibam se deloviščem),
  • spoštujem lokalno skupnost (spoznavam in upoštevam lokalne običaje, spoznavam in uporabljam lokalna imena, kupujem lokalno). 

Ste vedeli da…

V Sloveniji se je o naravi spletla vrsta ljudskih pripovedi, mitov in legend. Po številu jih je zagotovo največ na območju Triglavskega narodnega parka, saj je narava tam najbolj divja, prvinska. Obiščete lahko kraj, kjer je v pri Martuljku v gorski jami nekoč živel velikan in ustrahoval je vse okoli sebe. Bistri domačini so ga premagali, na kraju boja pa je za njim ostal čudovit slap. V Kozjanskem parku z legendami in zgodbami že stoletja živi v duhu domačinov naravni spomenik Gruska, čarobna dolina pod previsno steno, do nje vas popelje urejena pot z opisi rastlinskega in živalskega sveta. Mitološki vhod v podzemlje Hada nekateri postavljajo v Škocjanske jame, tu so orožje v eno od jam darovali že svečeniki bronaste dobe. Legende se pletejo tudi okrog Vidovega izvira ob Bukovniškem jezeru na Goričkem. V Krajinskem parku Kolpa ima voda zdenca Jarbol čudežno moč, saj naj bi delovala zelo blagodejno na počutje človeka, če se z njo umije. Pozdravila naj bi jar bol – spomladanske bolečine. V Krajinskem parku Ljubljansko barje legenda pripoveduje, da pod Podpeškim jezerom živi ogromen zmaj z repom pod bližnjim hribom Sv. Ana, glavo pa pod Krimom; ko zmaj udari z repom, Ljubljanica poplavi. V Krajinskem parku Strunjan je na vrhu klifa stražar Strunjana. Ustno izročilo pravi, da je v mogočen hrast že večkrat udarila strela, vendar je udarcem vedno uspešno kljuboval in preživel vse do danes. Vzemite si čas in se odpravite na raziskovanje.

Naravoslovne poti

Če bi se v naravo radi odpravili na krajši potep in ob tem izvedeli še marsikaj zanimivega, izberite katero od nekaj sto urejenih naravoslovnih oz. učnih poti po Sloveniji. Večina je krajših, označenih in urejenih tako, da jih lahko prehodi domala vsakdo. Na pojasnjevalnih tablah boste spoznali zanimivosti, ki bi jih sami morda spregledali, izvedeli boste tudi odgovore na vprašanja zakaj, kako, kdaj, itd. Interaktivni zemljevid večine poti po Sloveniji najdete tukaj. 

Jame

Jamarji so v Sloveniji doslej odkrili že preko 12.000 podzemnih jam, tudi globljih od 1000 metrov in dolgih več kilometrov.

Za obisk so urejene:

V jame vas povedejo vodniki, urniki ogledov so objavljeni na njihovih spletnih straneh. In ne pozabite v jamo vzeti jakne, v naših jamah je temperatura stalno med 8 in 12°C.

Še enega od kraških pojavov – presihajoče Cerkniško jezero – vam bodo nadzorno z maketo prestavili v Jezerskem hramu.

 Botanični vrtovi in arboretum

Botanični vrtovi vas vabijo v dolini Soče – Juliana, Sežani, Mariboru in Ljubljani. Arboretum je v Volčjem potoku.

Spletne povezave naših naravnih parkov

Vsako zavarovano območje ima posebne značilnosti narave in zato tudi različne cilje in namene varstva ter različne varstvene režime. Spremljajte nas na družbenih medijih (facebook.com/mop.gov.si; twitter.com/rs_mop); poglejte si njihove spletne strani in bodite njihovi gostje!

Triglavski narodni park

Kozjanski regijski park

Notranjski regijski park

Regijski park Škocjanske jame

Krajinski park Debeli rtič

Krajinski park Goričko

Krajinski park Kolpa

Krajinski park Ljubljansko barje

Krajinski park Logarska dolina

Krajinski park Pivška jezera

Krajinski park Radensko polje

Krajinski park Sečoveljske soline

Krajinski park Strunjan

Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

Naravni rezervat Škocjanski zatok

Krajinski park Središče ob Dravi

Geopark Idrija

Brošura Naravni parki Slovenije

Iskalnik