Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade Janez Janša: Priznanje policiji, ki svoje delo na protestih opravlja profesionalno

Predsednik vlade Janez Janša je bil gost oddaje Pogovor s predsednikom na Nova24TV, kjer je spregovoril o vrsti aktualnih tem, odgovarjal pa je tudi na vprašanja gledalk in gledalcev.

Predsednik vlade je bil gost oddaje Pogovor s predsednikom vlade na Nova24TV

1 / 2
Predsednik vlade je bil gost oddaje Pogovor s predsednikom vlade na Nova24TV | Avtor Kabinet predsednika vlade

Uvodoma je premier spregovoril o interpelaciji zoper gospodarskega ministra, pri čemer je poudaril, da ne pozna države, kjer bi v prvih, še ne 100 dneh vlade interpelirali ministra.  Po besedah Janeza Janše je bilo z interpelacijo ministru omogočeno, da je lahko končno pred celotno slovensko javnostjo, ki jo je to zanimalo, pojasnil mnoge zadeve, ki jih prej v  treh ali štirih dolgih oddajah na nacionalni televiziji ni mogel. "Bil je tarča na mnogih Tarčah. Kadarkoli je hotel kaj odgovarjati, so mu skakali v besedo in potem so tudi z lažnimi obtožbami naredili vrsto informativnih oddaj, tako da je šele sedaj imel priložnost, da stvari pojasni," je dejal premier in dodal, da je tudi rezultat glasovanja na koncu bil več kot prepričljiv. "Opozicija, ki je interpelacijo vložila, ni zbrala niti vseh svojih glasove, kaj šele da bi prepričala koga iz večinske koalicije," je dodal premier.

Predsednik vlade se je ob tem odzval tudi na nekatere nagovore poslank in poslancev Levice v Državnem zboru ob tem, pri čemer je dejal, da se nekateri takoimenovani levičarji postavljajo v vlogo tožnika, sodnika, na koncu tudi neke moralne avtoritete, čeprav v življenju nikoli še niso nič prispevali k temu, da bi bilo v tej državi karkoli bolje ali pa drugače ali pa vse tisto, kar sicer včasih tudi predstavljajo kot svoj program. "Govorijo o svobodi, zavzemajo se za cenzuro, govorijo o poslancih na minimalcih, a noben od tega ni naredil nič od tega, odkar so prišli v parlament," je dejal premier Janša in nadaljeval, da je prav Levica omogočila neko vlado, ki je bila katastrofalno nesposobna. "Potem so jo v bistvu sami rušili, zdaj bi jo postavljali nazaj. Gre skratka za nekakšno zmedo, ki zaradi tega, ker ne dobijo nekega odmeva zaradi svoje praznine v javnosti, prehaja v ekstrem in v hujskanje. In to je tista točka, kjer se bo moral parlament odločiti, kako v prihodnje ravnati," je dejal Janez Janša. "Sedaj so sprejeli etični kodeks. Dvomim, da bo to sicer pomagalo. Parlament je po svoji naravi, po ustavi hiša demokracije, odprta hiša, in besede, kjer se grozi s smrtjo pač v takšni hiši, pa tudi kjerkoli drugje, ne pritičejo," pa se je premier odzval na poziv poslanca Levice Mihe Kordiša. 

Predsednik vlade Janez Janša je v nadaljevanju spregovoril o zadnjih petkovih protestih, pri čemer je dejal, da je iz videoposnetkov razvidno, da so  v ospredju, tam, kjer skušajo izvajati incident s policijo, črnosrajčni nasilni jurišni odred levice. "Vmes je nekaj ljudi, ki so tam verjetno bolj zaradi folklore, zadaj pa stojijo njihovi profesorji iz Filozofske fakultete, iz Fakultete za družbene vede, ljudje, ki delajo javnomnenjske raziskave, novinarji RTV Slovenija, sinovi in hčerke znanih politikov iz totalitarnega režima, se pravi druga in tretja generacija prvorazrednih, ki seveda ne gredo v prve bojne črte, temveč tja pošiljajo svoje študente, oni pa zadaj opazujejo in videl sem nekaj takšnih zavržnih videoposnetkov ljudi, ki se veselo hahljajo, medtem ko njihovi študenti, ki so jih  naščuvali, zamaskirani v črnih oblekah, z znakom mednarodne nasilniške, teroristične organizacije naskakujejo ograjo in skušajo sprovocirati policiste," je poudaril premier in nadaljeval, da prav ti želijo  v Slovenijo prinesti nasilje, sovraštvo, razbiranje, kot ga vidimo po nekaterih drugih mestih v Evropi pa tudi v Ameriki, kjer se nek incident izkorišča za to, da se uničuje in pridiga o nekem novem družbenem redu. "Ko pa čez nekaj dni pogledaš, kakšen je ta novi družbeni red, tam, kjer so razglasili avtonomne cone, pa vidiš samo uničenje, posilstvo, rope, nasilje." Predsednik vlade je bil ob tem tudi mnenja, da je zavržno, da neka parlamentarna stranka, ki je dobila določeno zaupanje volivcev in ki ima svoje mesto v parlamentu, ki je od zadnjih 75 let 69 let na oblasti, po dveh mesecih, ko niso več neposredno na oblasti, postavijo ulico za glavnega odločevalca. Ob tem je komentiral tudi nekatere zapise na družbenem omrežju tviter, kjer se imajo posamezniki za prvorazredne, saj s svojim pisanjem jasno sporočajo, da so "oni tisti, ki bodo določali, kaj boste vi počeli, ne glede na to, ali imajo večino, ali nimajo večine. Oni so vedno tisti, ki so prvorazredni in, ki mislijo, da imajo od zgodovine dano pravico, da sodijo, kaj je prav, kaj ni prav, učijo druge, se postavljajo na piedestal moralnega razsodnika in grozijo."

Premier je v nadaljevanju spregovoril tudi o pismu, ki ga je poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in o pismu, ki ga je premierju poslal evropski komisar Gentiloni.  "Kar se tiče pisma italijanskega komisarja je povsem verjetno, da je podpisal to, kar so mu napisali v kabinetu. Tam pa dela znana levičarka, hčerka lastnika Dnevnika in Nedeljskega Dnevnika, ki vemo, kako je usmerjen in ne bi komentiral teh vezi do SD-ja, ki so več kot očitne," je dejal premier. Bolj resna pa je zanj tožba Evropske komisije proti Sloveniji. "To je tožba zaradi tega, ker je policija v času predprejšnje levičarske vlade prikorakala na Banko Slovenije in zaplenila strežnik z vsemi podatki, kjer so tudi podatki Evropske centralne banke, za katere veljajo pravila iz pogodbe o ustanovitvi Evropske centralne banke, h kateri je pristopila Slovenija, ki se je ob pristopu obvezala, da bo te podatke ščitila," je uvodoma o pismu predsednici Evropske komisije dejal predsednik vlade. Spomnil je, da je Evropska centralna banka ob preiskavi v Banki Slovenije protestirala. "Iz Slovenije so prihajali arogantni odgovori in zato je ECB prek Evropske komisije, ki je varuh te regulative, sprožila tožbo," je dejal premier Janša in nadaljeval: "Seveda zaradi tega, ker je sprožena tožba, zaradi tega, ker je očitno bil postopek izveden narobe, tudi s to preiskavo ni nič, ker je strežnik zapečaten nekje na tožilstvu in se sedaj čaka, kaj se bo zgodilo. Se pravi tudi v interesu tistih, ki želijo neko zadevo, zaradi katere je bila ta policijska preiskava na Banki Slovenije dejansko preiskati je, da se ta strežnik odblokira, odpečati, da se podatki, ki so v lasti Evropske centralne banke izločijo, ostalo pa je stvar postopkov v skladu z našo zakonodajo," je dejal premier. Dodal je še, da je bil opozorjen tudi s strani pristojnega ministrstva, kjer so tudi napisali to pismo, pri čemer ga je sam podpisal po pogovoru z ministrico in generalnim pravobranilcem, da je izhod iz te tožbe za Slovenijo negotov. "Kolikor sem uspel prebrati obsežna gradiva, je bilo takih primerov, ko je nacionalna policija preiskovala bančni kriminal po različnih državah, sedem, problem pa je bil podoben, ampak vedno so se dogovorili, da je prišla ekipa strokovnjak iz Evropske centralne banke, povedala, kateri podatki so nerelevantni za preiskavo in so jih izločili, edino v primeru Slovenije je bila Evropska komisija prisiljena v tožbo," je dejal Janez Janša in dodal, da je  Slovenija sedaj na črnem seznamu na Evropski centralni banki, "ker ravnamo proti temu, ali pa oni mislijo, da ravnamo proti temu, za kar smo se sami obvezali, da bomo spoštovali."  Glede na vse navedeno se je premier odločil, da vpraša, ali je Evropska komisija pripravljena umakniti tožbo, in ali je še mogoče ravnati enako, kot so ravnali v drugih primerih,  da bi Evropska centralna banka izločila svoje podatke in da postopki pred našimi organi  tečejo naprej. "Če pa kdo na slovenskem tožilstvu misli, da bo preiskoval Evropsko centralno banko, potem pa živi ne na luni, ampak daleč v vesolju. To so druge pristojnosti in druga pravila in mislim, da gre pri vsem tem enostavno za to, da se nič ne naredi kar se tiče bančne kriminalitete," je bil jasen premier, ki dodaja, da vse do danes bančna luknja ostaja neraziskana. 

V nadaljevanju je premier Janez Janša spregovoril tudi o vprašanju prihodnjega sedemletnega finančnega okvirja oziroma evropskega proračuna in sklada za okrevanje in odpornost, ki predstavljala dodatna potencialna sredstva zato, da Evropa okreva po epidemiji. "Moram reči, da je Evropska komisija tokrat pripravila predlog, ki je dober, ki je realističen v tem smislu, da ne predlagajo nekih novih inštrumentov za katere bi rabili leta, da bi jih uskladili ali ratificirali v parlamentih 27-ih držav članic, ampak gre za preizkušene mehanizme tako imenovanega črpanja bistveno okrepljenih virov, še posebej v prvih naslednjih letih," je dejal predsednik vlade in dodal, da je epidemija prizadela tudi vse države, ki so vpete v skupni trg in  to, da iščemo inštrument, s katerim bomo skupaj šli iz te krize je pomemben korak.

Predsednik vlade je v nadaljevanju oddaje odgovarjal na vprašanja državljanov, pri čemer je glede izgradnje novih domovih za starejše občane dejal, da je prejšnja vlada samo za študijo o gradnji domov za starejše porabila 75 milijonov evrov, zgradili pa niso niti enega doma. "To je prioriteta. Nekaj domov bo dokončanih letos, večina tega kar je vsaj v načrtih, prihodnje leto, za kar bo porabljen tudi del evropskih sredstev," je dejal predsednik vlade in dodal, da bodo domovi zgrajeni tako, da v primeru epidemije ne bo težav, kot smo jih imeli ponekod zaradi koronavirusa. V zvezi s socialnim sistemom v Sloveniji je premier ocenil, da se bo, če bo koalicija ostala trdna, kot je bila doslej, naredila celovita reforma, ko bo sociala dejansko solidarna do tistih, ki pomoč potrebujejo, "ne bo pa možno izkoriščati tega inštrumenta in se posmehovati tistim, ki garajo cel dan, pa dobiti isto vsoto, zato ker si prvorazreden." Spregovoril pa je tudi o reševanju vprašanja kreditojemalcev v švicarskih frankih, o veteranskem dodatku, o protestih v tujini.

Nenazadnje je predsednik vlade Janez Janša še dejal, da se  mnogi spominjajo nasilja na ulicah konec leta 2012, v začetku leta 2013, pa obešanja lutk, obiskov na domovih mariborskih mestnih svetnikov, kock in molotovke, ki so letele po Mariboru in Ljubljani. "Noben zdravorazumski prebivalec te države si ne želi, da bi se to ponovilo," je dejal predsednik vlade in izrazil tudi priznanje slovenski policiji, ki ob vseh protestih ravna profesionalno. Po besedah predsednika vlade je verjetno težko zdržati vse te provokacije, a doslej se še ni zgodilo, da bi prišlo do hudih incidentov.  Predsednik vlade je ocenil tudi, da so provokacije s strani protestnikov namerne in namenjene točno temu, da bi policija reagirala.  "Organi, ki so zadolženi za javni red in mir v Sloveniji imajo vsa potrebna pooblastila, da lahko ukrepajo," je še dejal predsednik vlade in na koncu pozval vse tiste, ki razmišljajo o tem, kako bi vladali preko ulice, da še enkrat razmislijo, ali ne bi raje sprejeli ponujene roke  s strani vlade za sodelovanje v partnerstvu za razvoj. "Bistveno več bodo dosegli in mislim, da bodo tudi njihovi volivci na koncu takšno konstruktivno ravnanje bistveno bolj in v večji meri nagradili kot pa nasilje in razbijanje," je zaključil premier Janez Janša.

 

Iskalnik