Med izvajanjem prve in druge faze pilotne ovodentive je voda v strugi prispela približno do polovice dolžine struge Enajstmlinskega kanala. Praktične izkušnje o gibanju vodnih količin v kanalu in v podtalju v drugi polovici kanala pa do sedaj še niso bile pridobljene. Zato bo GeoZS pripravil model gibanja podtalnice v prvi tretjini kanala do Konjišča, pri čemer bo upošteval potrebne količine vode za namakanje kmetijskih površin na Apaškem polju. DRSV bo izdelala oceno stroškov sanacije in adaptacije vtočnega objekta, modernizacije zapornic, izvedbo daljinskega sistema upravljanja in zatesnitev dela struge. Občina Apače bo s podatki seznanila Ministrstvo za kmetijstvo ter predvsem preverila možnosti financiranja sanacije Enajstmlinskega potoka kot dela izgradnje namakalnega sistema na Apaškem polju.