Skoči do osrednje vsebine

Odstrel 115 rjavih medvedov

Agencija Republike Slovenije za okolje je 11. 6. 2020 na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah izdala dovoljenje za odvzem iz narave z odstrelom 115 osebkov vrste rjavi medved (Ursus arctos). Dovoljenje velja do konca meseca septembra 2020 na več območjih v Sloveniji, ki so bila določena glede na lokalne povečane gostote medvedov in konfliktov, ki jih medvedi povzročajo. Odvzem iz narave z odstrelom je mogoč, ker je bilo ugotovljeno, da ni druge zadovoljive možnosti in da poseg ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja populacije.

Odstrel bodo izvedle lovske družine in upravljavci lovišč s posebnim namenom.

Selektiven in omejen odvzem medvedov iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu bo izveden zaradi povečanih konfliktov, ki so posledica velikih gostot in značilnosti znotraj vrstnih odnosov med medvedi. Odrasli medvedi lahko ubijejo mladiče (t. i. infanticizem), zato se vodeče medvedke in tudi mladi medvedi v izogib tovrstne nevarnosti začasno ali trajno umikajo v bližino ali na sam rob naselij, kjer se počutijo varnejše. Prav te kategorije medvedov najpogosteje povzročajo konflikte.

Gostote medveda so v dinarskem delu Slovenije med najvišjimi znanimi v svetu (v delih območja presegajo 0,5 osebka/km2). Pred 10–15 leti so bile visoke gostote medvedov predvsem v velikih strnjenih gozdnih kompleksih srednje in južne Slovenije (Snežniško-Javorniški masiv, del Krimskega pogorja in Menišije, Kočevski Rog, Goteniški Snežnik). V teh območjih (z izjemo Javornikov) se gostote v zadnjih letih niso bistveno spremenile. V zadnjem desetletju so se gostote spremenile, zlasti so se povečale v območju med Cerknico, Ložem, Ribnico, Vidmom in Grosupljem z značilno gozdno-kmetijsko krajino in veliko gostoto naselij (0,3/km2) in so primerljive z gostoto medveda v strnjenih gozdnih masivih Snežnika in Javornikov, ter večje kot na kočevskem.

V zadnjem desetletju so se povečevali vsi glavni tipi konfliktov z medvedom. Največ konfliktov je evidentiranih na območjih, kjer so se gostote medveda v zadnjem desetletju povečale in so razmeroma gosto poseljena. Naraščale so skupne škode na premoženju (zlasti na sadovnjakih, čebelnjakih, govedu in konjih), naraščala je pogostnost kriznih dogodkov z medvedom s posredovanji intervencijske skupine, naraščali so skupni konflikti, izraženi s konfliktnim indeksom.

Statistične analize kažejo, da so se konfliktni tipi povečevali z naraščanjem številčnosti medveda. Ob povečanju številčnosti populacije medveda za 100 osebkov so se letne škode po medvedu v povprečju povečale za 16%, letno število posredovanj intervencijske skupine zaradi kriznih dogodkov z medvedom za 14 %, skupni konfliktni indeks (vključno s škodo na drobnici) za 4% in indeks vseh konfliktov (brez upoštevanja škode na drobnici) za 10%.

Populacija medveda v Sloveniji se trenutno ne regulira sama, zato pričakujemo, da bi se brez posega v populacijo konflikti znatno povečevali.

Druge možnosti kot so na primer odstranitve medveda z določenega območja, odlov in preselitev osebka na drugo mesto v naravi, sterilizacija in zadrževanje v ujetništvu, niso sprejemljive in zadovoljive.

Večina preseljenih medvedov v Sloveniji, ki so jih opremili s telemetričnimi oddajniki, se je vrnila na mesto odlova.

Odlov živih živali in zapiranje le-teh v ujetništvo ni sprejemljiva in zadovoljiva možnost, saj takšno ravnanje ne bi imelo pozitivnega učinka za ohranitev populacije.

Posledice sterilizacije osebkov v naravnem okolju so nepredvidljive in lahko škodujejo populaciji medveda.

Druge zadovoljive možnosti, kot so različni ukrepi varovanja premoženja, s katerimi dosežemo zmanjševanje škod na premoženju ljudi, ki jih povzroči medved, se v Sloveniji načrtno izvajajo že več let. Za primere ogrožanja življenja ljudi in premoženja je ustanovljena intervencijska skupina, ki ukrepa na podlagi obvestila fizične ali pravne osebe, ki pokliče Policijo ali Center za obveščanje.

Raziskave kažejo, da krmljenje medvedov v obsegu, ki se izvaja v Sloveniji, ne vpliva na velikost populacije, prav tako se obseg krmljenja divjadi in medveda v Sloveniji zmanjšuje.

Populacija medveda v Sloveniji je v ugodnem stanju ohranjenosti. Pripada severozahodnemu delu dinarsko-pindske populacije, ki je bila leta 2012 ocenjena na 3950 osebkov in je stabilna, oziroma narašča.

Z raziskavami v letu 2015 je bila v Sloveniji ocenjena minimalna letna številčnost populacije na 599 osebkov, maksimalna pa na 711 osebkov. Spomladanska, torej najvišja letna, ocena števila medvedov za leto 2018 je bila na podlagi rekonstrukcijske populacijske dinamike medveda ocenjena na 975 osebkov (875 – 1130 osebkov), za leto 2020 pa na 990 osebkov (860 – 1120 osebkov). Območje razširjenosti medveda v Sloveniji se ne zmanjšuje in se ob predvidenem odvzemu iz narave z odstrelom tudi v prihodnosti ne bo zmanjševalo.

Iskalnik