Skoči do osrednje vsebine

Odločitve Vlade Republike Slovenije z 20. redne seje s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane

Vlada je na 20. redni seji obravnavala in sprejela naslednje točke s področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Odgovor Vlade Republike na vprašanja državnega svetnika Dušana Strnada glede delovanja Slovenske čebelarske akademije

Vlada RS je sprejela odgovor na vprašanja državnega svetnika g. Dušana Strnada v zvezi z delovanjem Slovenske čebelarske akademije (SČA) in ga posreduje Državnemu svetu RS.

Vlada je prejela pisna vprašanja državnega svetnika Dušana Strnada, in sicer: ali sta Vlada in MKGP po skoraj dveh letih delovanja SČA zadovoljna z njeno trenutno organiziranostjo in rezultati njenega delovanja; koliko sredstev je namenjenih za delovanje SČA v proračunu RS za leti 2020 in 2021 in kako so bila porabljena proračunska sredstva za njeno delovanje v letu 2019; kakšen je program dela SČA za leto 2020; koliko usposabljanj tujcev, čemur je SČA namenjena, je bilo izvedeno do zdaj, in koliko se jih načrtuje 2020 in 2021; ali se je zakonska rešitev, s katero se je SČA ustanovila kot organizacijska enota v okviru Kmetijskega inštituta Slovenije, pokazala kot ustrezna, oziroma, ali Vlada in MKGP razmišljata o spremembi zakona in o drugemu izvajalcu programov SČA ter kako SČA izvaja projekt v Bangladešu, kakšni so rezultati in prihodnji načrti

V nadaljevanju Vlada RS podaja odgovore na zastavljena vprašanja.

SČA s svojim delovanjem sledi zastavljenim ciljem: povečanje promocije Slovenije, slovenskega čebelarstva in turizma; izboljšanje zaposlitvenih možnosti; izboljšanje ozaveščanja o pomenu čebel in opraševanja; organiziranje neformalnih izobraževanj na področju čebelarstva, ki so prvenstveno namenjena tujim državljanom in ostali zainteresirani javnosti. Na MKGP se načrtuje ustanovitev delovne skupine, ki bo podrobno proučila delovanje SČA in v primeru, da bodo ugotovljene pomanjkljivosti, predlagala rešitve za izboljšanje delovanja.

Za delo predstojnika in materialne stroške za izvedbo nalog iz Letnega programa dela SČA za leto 2019 je ministrstvo zagotovilo 82.000 EUR. Za Letni program dela 2020, ki je še v potrjevanju, bo iz proračuna RS zagotovljenih 84.714 EUR. Za prve tri mesece 2020 je bilo financiranje SČA urejeno s pogodbo o začasnem financiranju. SČA je v letu 2019 opravila naslednje naloge:

  • usposabljanje po programu SČA, s katerim so se oblikovali čebelarski inštruktorji;
  • izvajanje promocije akademije, slovenskega čebelarstva (simpozij Apimondie v Rimu, kongres Apimondia v Montrealu, sejem Api Slovenija v Celju, konferenca ob obeležitvi ustanovitve Slovenske čebelarske akademije in svetovnega dneva čebel, odprta seja programskega odbora SČA na sejmu AGRA, dogodek Dnevi Afrike z namenom promocije programov SČA za države v razvoju);
  • izobraževanja za zainteresirane odjemalce po programih SČA (priprava kataloga Programov izobraževanj SČA v slovenskem in angleškem jeziku, izobraževanje predstavnika Južne Koreje, vzreja matic v Višnji Gori za 20 udeležencev, izmenjava znanja s področja čebelarstva med Slovenijo in Novo Zelandijo, …);
  • sodelovanje SČA v pilotnem projektu čebelarjenje v Bangladešu pod okriljem organizacije BRAC, KIS in Medexa;
  • priprava programov za nove projekte prenosa znanj čebelarjenja v države v razvoju in drugih tujih interesentov (Etiopijo, Kraljevino Butan in Gano).

V letu 2020 je osrednja naloga SČA razvoj tržne dejavnosti preko čebelarskih inštruktorjev, v sodelovanju z drugimi strokovnimi izvajalci vsebin SČA, in vzpostavitev novih specialnih izobraževalnih modulov v mednarodnem okolju. Poleg tega je v programu 2020 predvidena nadgradnja izobraževalnih programov, promocija SČA in slovenskega čebelarstva doma in v mednarodnem okolju, podelitev licenc in stalno izpopolnjevanje čebelarskih inštruktorjev SČA ter priprava prve ekipe za prenos znanja v tujino, povezovanje SČA s sodelujočimi inštitucijami in drugimi subjekti kmetijstva ter čebelarstva v Sloveniji in tujini ter razvoj tržne dejavnosti.

Od začetka delovanja (avgusta 2018) je SČA izvedla 9 izobraževanj tujcev, in sicer 1 v prvem letu delovanja, 2 v letu 2019, v letu 2020 pa so bila do maja izvedena 3 izobraževanja, poleg tega je v Murski Soboti potekalo usposabljanje ekipe čebelarskih inštruktorjev invalidov za projekt »Čebelarjenje za žrtve min v Bosni in Hercegovini«, predvidena so še 3 izobraževanja za tujino po specialnih modulih SČA. 6 izobraževanj je bilo namenjenih tujcem, 3 izobraževanja pa slovenski zainteresirani javnosti.

Za oceno dosedanjega delovanja SČA v okviru Kmetijskega inštituta Slovenije ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ustanavlja posebno delovno skupino, ki bo podala tudi smernice za nadaljnjo organiziranost in delovanje SČA.

SČA je delno sodelovala pri projektu čebelarjenja v Bangladešu, in sicer je pri projektu sodeloval oddelek za živinorejo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. SČA je sodelovala v projektu v letu 2018, ko je projektnim partnerjem nudila administrativno pomoč pri logistiki transporta in opreme v Bangladeš, koordinaciji dokumentov in spričeval za izvoz le-te. V letu 2019 je sodelovala pri izvedbi in organizaciji 170-urnega usposabljanja predstavnika iz Bangladeša v Sloveniji po specialnih modulih SČA. SČA v letu 2020 ne sodeluje več v projektu čebelarjenja v Bangladešu.

 

Odgovor Vlade na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka glede nakupa prehrambenih izdelkov s strani Zavoda RS za blagovne rezerve

Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka glede nakupa prehrambenih izdelkov s strani Zavoda RS za blagovne rezerve in ga pošlje Državnemu zboru.

Poslanec dr. Franc Trček je na Vlado RS naslovil vprašanje glede nakupa prehrambenih izdelkov s strani Zavoda RS za blagovne rezerve. Poslanec uvodoma navaja, da je Zavod RS za blagovne rezerve naročil ob COVID-19 epidemiji tudi za 15 mio evrov prehrambenih izdelkov. Poslanec v zvezi s tem sprašuje Vlado RS: kaj vse zajemajo naročeni prehrambeni izdelki; kje v izvršilni veji oblasti je bila sprejeta odločitev o nakupu teh prehrambenih izdelkov; kakšne so bile količine tovrstnih nakupov v zadnjih 10 letih s strani blagovnih rezerv; od koga so bili nakupljene te količine ter po kakšnih cenah ter koliko te cene odstopajo od cen sorodnih nakupov s strani blagovnih rezerv v zadnjih 10 letih.

Vlada RS v odgovoru uvodoma poudarja, da je na začetku epidemije povečala blagovne rezerve nekaterih ključnih prehrambenih izdelkov, da bi prebivalstvu zagotovila nemoteno preskrbo s hrano. Namen je bil zagotoviti dovolj zalog hrane za prebivalce RS za določeno obdobje, za primer, če bi se preskrba z hrano zaustavila iz razloga zaprtja državnih meja oz. zaustavitve del v proizvodnji živilske industrije oz. kmetijskega sektorja. Vlada RS na vprašanja odgovarja na podlagi podatkov in informacij s strani Zavoda RS za blagovne rezerve.

Glede naročenih prehrambenih izdelkov – ti zajemajo: 16.700.000 litrov mleka UHT, 600 ton mleka v prahu, 1.650 ton sira, 1.500 ton piščančjega mesa in 1.500 ton mladega pitanega goveda.

Odločitev o nakupu teh prehrambenih izdelkov je sprejela Vlada RS s Sklepom za zagotavljanje nujne oskrbe prebivalstva št. 30400-2/2020/3 dne 13. 3. 2020 ter Sklepom št. 30400-2/2020/7 z dne 14. 3. 2020.

Zavod RS za blagovne rezerve povečanje blagovnih rezerv izvaja sukcesivno v roku treh mesecev od dne sprejema sklepa. Za povečanje blagovnih rezerv vseh navedenih kategorij živil so se zagotovila sredstva iz proračunske rezerve v višini 28.000.000,00 evra.

Zavod v preteklih 10 letih ni kupoval sira in piščančjega mesa. Izvedel je nakup mleka UHT in mleka v prahu v letu 2016. Nakup mladega pitanega goveda je bil izpeljan v letih 2010, 2011, 2012 in 2019.

Zavod je po sklepu Vlade RS št. 30400-2/2020/3 z dne 13. 3. 2020 doslej nakupil živilske izdelke od različnih ponudnikov.

Nabava dodatnih 500.000 kg piščančjega mesa z obveznostjo oblikovanja, dolgoročnega vzdrževanja in obnavljanja piščancev je v teku.

Vlada RS poudarja tudi, da je ves čas epidemije COVID-19 dnevno poglobljeno spremljala razmere v najpomembnejših sektorjih prehranskih izdelkov in repromateriala za letošnjo sezono na notranjem trgu, na področju uvoza, izvoza ter njihove zaloge. Stanje je preverjala v sektorjih mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, svežega sadja in zelenjave, krušnih žit, moke in pekovskih izdelkov, sestavin za peko in kuho (sladkor, kvas, olje, kis, sol ipd.), brezalkoholnih pijač, kave ter rib in ribjih izdelkov. Na področju repromateriala je preverjala skupine materialov, kot so semena, gnojila, FFS in krmila.

Glede odstopanj od cen sorodnih nakupov s strani blagovnih rezerv v zadnjih 10 letih Vlada poudarja, da primerjave cen za sir in piščančje meso ni mogoče podati, ker Zavod v preteklih 10 letih ni kupoval tovrstnega blaga.

V letu 2016 je bila cena mleka v prahu 3,943 €/kg brez DDV-ja, 4,32 €/kg z DDV- jem. Po dosedanji nabavi mleka v prahu na podlagi sklepa Vlade RS je bila povprečna nabavna cena v letu 2020 nižja za cca. 15 % od cene, po kateri je Zavod kupil mleko v prahu leta 2016.

  • V letu 2010 je bila povprečna odkupna cena MPG 3,05 €/kg brez DDV-ja, 3,34 €/kg z DDV-jem.
  • V letu 2011 je bila povprečna odkupna cena MPG 3,07 €/kg brez DDV-ja, 3,36 €/kg z DDV-jem.
  • V letu 2012 je bila povprečna odkupna cena MPG 3,16 €/kg brez DDV-ja, 3,46 €/kg z DDV-jem.
  • V letu 2019 je bila povprečna odkupna cena MPG 3,12 €/kg brez DDV-ja, 3,41 €/kg z DDV-jem.

Po dosedanji nabavi MPG na podlagi sklepa Vlade RS je bila povprečna odkupna cena MPG 3,40 €/kg brez DDV-ja, 3,72 €/kg z DDV-jem. V povprečju so cene MPG iz leta 2020 višje za cca. 10 % od cen, po katerih je Zavod kupoval v letih 2012 in 2019.

Na področju živil se tržne cene spreminjajo navzgor ali navzdol. Za primerjavo gibanja cen se lahko uporabijo tudi tržna poročila Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

 

Odgovor Vlade na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka glede ekonomičnosti naročila 10 milijonov litrov vina za 15 milijonov evrov

Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka glede ekonomičnosti naročila 10 milijonov litrov vina za 15 milijonov evrov in ga pošlje Državnemu zboru.

Poslanec dr. Franc Trček je na Vlado RS naslovil vprašanje glede ekonomičnosti naročila 10 milijonov litrov vina za 15 milijonov evrov. Poslanec navaja, da je ob naročilih zaščitne medicinske opreme Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve naročil ob COVID-19 epidemiji tudi za 30 milijonov evrov vina in prehrambenih izdelkov. Poslanec sprašuje glede ekonomičnosti naročila 10 milijonov litrov vina za 15 milijonov evrov, ki naj bi ga predelali v etanol, katerega bi potem uporabili za izdelavo potrebnih razkužilnih tekočin. Meni, da je na trgu dovolj količin etanola in je le-ta desetkrat cenejši od iz vina pridobljenega etanola. Na Vlado je zato naslovil vprašanja: kje v izvršilni veji oblasti je bila sprejeta odločitev o tozadevnem nakupu vina s strani blagovnih rezerv ter kdo je sprejel ta sklep; od katerih vinarjev oz. vinskih kleti ter po katerih cenah so bili izvedeni odkupi vina; kje se to vino hrani ter ali pri tem nastajajo, onkraj stroškov zavoda za blagovne rezerve, dodatni stroški ter kdo in kje ter po katerih cenah naj bi izvedel predelavo vina v etanol.

V odgovoru Vlada pojasnjuje, da so se v javnosti pojavile informacije, da je Zavod RS za blagovne rezerve na pobudo MKGP odkupil več mio litrov vina za namen izdelave razkužila. Vlada RS vse navedbe odločno zanika.

Med Zavodom RS za blagovne rezerve in MKGP je potekala izmenjava mnenj in informacij glede pobude vinarskega sektorja, ki jih je na video sestanku predstavila Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. Na tem sestanku so potekali pogovori tudi o možnosti predelave vina v etanol oz. dezinfekcijsko sredstvo. Do  končnega odgovora ni prišlo in tudi odkupa vina ni bilo. Država nima nobenih zalog vina.

Vlada RS je na začetku epidemije povečala blagovne rezerve nekaterih drugih ključnih prehrambenih izdelkov, da bi prebivalstvu zagotovila nemoteno preskrbo s hrano. Namen je bil zagotoviti dovolj zalog hrane za prebivalce RS za določeno obdobje, za primer, če bi se preskrba z hrano zaustavila iz razloga zaprtja državnih meja oz. zaustavitve del v proizvodnji živilske industrije oz. kmetijskega sektorja.

 

Stališče Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev izredne začasne podpore v okviru EKSRP kot odziv na izbruh COVID-19

Vlada RS je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev izredne začasne podpore v okviru EKSRP kot odziv na izbruh COVID-19.

Podpora v okviru tega ukrepa zagotavlja nujno pomoč kmetom ter malim in srednjim podjetjem (MSP), ki jih je kriza zaradi COVID-19 še posebej prizadela, pri čemer je cilj zagotoviti nadaljnjo opravljanje njihovih poslovnih dejavnosti v skladu s pogoji iz tega člena. Podpora se odobri kmetom in MSP, ki se ukvarjajo s predelavo, trženjem in/ali razvojem kmetijskih proizvodov ali bombaža, razen ribiških proizvodov.

Države članice podporo namenijo upravičencem, ki jih je kriza najbolj prizadela, tako da na podlagi razpoložljivih dokazov opredelijo pogoje za upravičenost in morebitna merila za izbor, ki so objektivni in nediskriminatorni. Podpora se zagotovi v obliki pavšalnega zneska, ki se izplača do določenega roka, in sicer je v osnovnem predlogu Komisije predlagano do konca letošnjega leta, poznejše povračilo s strani Komisije pa bo izvršeno v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva. Glede na opozorila več držav članic glede vidika kratkega roka za izpeljavo vseh administrativnih postopkov za izvedbo ukrepa predsedstvo predlaga podaljšanje roka za izplačilo za 6 mesecev.

Raven plačil se lahko v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili razlikuje po kategorijah upravičencev. Predlog Komisije določa, da najvišji znesek podpore ne sme presegati 5.000 evrov na kmeta in 50.000 evrov na MSP. Na podlagi razprav v okviru Sveta EU predsedstvo predlaga zvišanje zneska podpore za kmete iz 5.000 na 7.000 evrov.

Pri odobritvi podpore v skladu s tem členom države članice upoštevajo podporo, odobreno v okviru drugih instrumentov podpore na nacionalni ravni ali na ravni Unije ali zasebnih shem za odziv na posledice krize zaradi COVID-19 v izogib dvojnemu financiranju.

Podpora EKSRP, zagotovljena v okviru tega ukrepa, se omeji na največ 1 % skupnega prispevka EKSRP za program za razvoj podeželja, kar pomeni v primeru Slovenije okrog 9 milijonov EUR. V zvezi s slednjim je glede na stališča več držav članic v razpravi v predsedstvo predlaga zvišanje odstotka na 2%.

 

 

Sklep o najvišji višini priznanih stroškov nakupa posamezne čebelarske opreme in novih sredstev za prevoz čebel na pašo za programsko obdobje 2020–2022 - predlog za obravnavo

Vlada RS je sprejela Sklep o najvišji višini priznanih stroškov nakupa posamezne čebelarske opreme in novih sredstev za prevoz čebel na pašo za programsko obdobje 2020–2022, ki se objavi v Uradnem listu RS.

Sklep se sprejme za namen izvajanja ukrepa tehnična pomoč čebelarjem in organizacijam ter ukrepa racionalizacija sezonske selitve panjev. Ukrep je določen s predpisi Evropske unije in se v razmerju 50 : 50 financira iz proračuna RS in sredstev EU.

S sklepom se določi najvišja višina priznanih stroškov nakupa novih sredstev čebelarske opreme in sredstev za prevoz čebel na pašo. Uporabljena metoda pri določanju upravičenih stroškov posamezne čebelarske opreme je kombinacija različnih virov zbiranja cen. S statistično metodo aritmetičnega povprečja je nadalje postavljena ena cena za posamezno vrsto čebelarske opreme – tako imenovana povprečna cena, brez DDV (evrov/kos).

 

 

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2020–2022

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2020–2022.

V Uredbi o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2020–2022 je bila ugotovljena nomotehnična napaka pri obdobju veljavnosti potrdil o usposabljanjih, ki so lahko veljavna največ štiri leta.

Ravno tako je bila v 12. in 18. členu Uredbe napačno navedena letnica objave sklepa o najvišji višini priznanih stroškov nakupa posamezne čebelarske opreme in sredstev za prevoz čebel na pašo. Vlada Republike Slovenije bo namreč pred objavo javnega razpisa za sofinanciranje čebelarske opreme in sredstev za prevoz čebel na pašo za programsko leto 2020 predpisala najvišjo višino priznanih stroškov nakupa čebelarske opreme in sredstev za prevoz čebel na pašo, ki bo v veljavi celotno programsko obdobje 2020-2022. V uredbi smo 32. in 35. člen dopolnili tako, da bodo določbe za poročanje števila čebeljih družin v skladu s pravilnikom, ki ureja vpis v register čebelnjakov in izdaje odločbe UVHVVR glede nepravilne uporabe zdravil veljale tudi za upravičence za ukrep Subvencioniranje vzrejevalcev čebeljih matic

Zaradi epidemije korona virusa je Evropska komisija za nacionalne čebelarske programe določila odstopanje od časovnega obdobja programskega leta 2020. Na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/600 z dne 30. aprila 2020 o odstopanju od Izvedbene uredbe (EU) 2017/892, Izvedbene uredbe (EU) 2016/1150, Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014, Izvedbene uredbe (EU) 2015/1368 in Izvedbene uredbe (EU) 2017/39 glede nekaterih ukrepov proti krizi zaradi pandemije COVID-19 je Evropska komisija določila, da se lahko ukrepi načrtovani v programskem letu 2020 izvedejo tudi po 31. juliju 2020, vendar najpozneje do 15. septembra 2020. V Sloveniji smo se skupaj s strokovnimi institucijami, ki so sodelovale pri pripravi programa odločili, da podaljšamo rok za izvedbo ukrepov za ukrepe, ki se izvajajo na podlagi javnih naročil do 4. septembra 2020, medtem ko roke za izvedbo ukrepov pri katerih se izvajajo javni razpisi pustimo nespremenjene. Ne glede na to, ostaja rok za izplačilo ukrepov nespremenjen, izplačila morajo biti izplačana najkasneje do 15. oktobra 2020.

Sklep o izvedbi postopkov za odplačni prenos Selekcijsko poskusnega centra Ptuj, ki je obrat družbe Semenarne Ljubljana, d.o.o., v lasti družbe Villager, d.o.o., na Republiko Slovenijo

V zvezi s prodajo Semenarne Ljubljana d.o.o. iz dostopnih gradiv Deželne banke Slovenija, izhaja, da je »Deželna banka Slovenije d.d. kot edina lastnica družbe Semenarna Ljubljana d.o.o. podpisala pogodbo, s katero je družba Villager d.o.o. prevzela družbo Semenarna Ljubljana d.o.o. in postala njena 100 % lastnica. Izvedba transakcije se je dokončno izvedla v petek, 13. marca 2020. Pogodba vključuje prenos vseh prodajnih mest pod blagovno znamko Kalia ter vse poslovne pogodbe z dobavitelji in naročniki oziroma kupci. Vsi zaposleni v Semenarni bodo tudi pod novim lastništvom obdržali svoja delovna mesta. Pogodba predvideva tudi možnost, da se Selekcijsko poskusni center Ptuj, ki je obrat Semenarne, namenjen vzdrževalni selekciji in drugim strokovnim opravilom, v vnaprej dogovorjenem roku po prenosu poslovnega deleža v Semenarno Ljubljana d.o.o., prenese na zainteresirano tretjo osebo.

Slovenski državni holding, d. d. (SDH) je skladno z ZSDH-1 krovni upravljavec kapitalskih naložb države, kamor sodi tudi pridobivanje kapitalskih naložb v imenu in za račun RS. V skladu s strategijo upravljanja pri razvrščanju kapitalskih naložb med strateške, pomembne in portfeljske in pri pridobivanju novih naložb, odplačni prenos Selekcijsko poskusnega centra Ptuj, na RS, sledi kriterijem, ki neposredno izhajajo iz stopnje strateškega pomena družb, kot so opredeljeni v nacionalnih strateških dokumentih, in drugih strateških, varnostnih in širših družbenih ciljev, ki jih zasleduje RS.

Strateški cilj RS je, da ima pod nadzorom lastne genske vire, oziroma, da ostajajo slovenske sorte semena kmetijskih rastlin v slovenski lasti. Selekcijsko poskusni center Ptuj ima strateški pomen, saj upravlja naravne vire (rastlinske genske vire) in ima izjemno pomembno vlogo za trajnostni razvoj slovenskega semenarstva in kmetijstva. Gre za dejavnost ohranjanja rastlinskih genskih virov in semenarjenja lokalnih sort kmetijskih rastlin, katerih ponudba je v Sloveniji izjemno omejena.

Vlada je zato zainteresirana, da Slovenija ohrani v lasti Selekcijsko poskusni center Ptuj, ki ohranja lokalne genske vire in izvaja vzdrževanje in vzdrževalno selekcijo lokalnih sort ter ima potrebno znanje za opravljanje teh nalog.

V zvezi z navedenim je prav tako pomembno, da je Državni zbor sprejel Resolucijo o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« (Uradni list RS, št. 8/20), iz katere izhaja strateški pomen semenarstva, saj resolucija opredeljuje, da so za stabilno oskrbo s hrano pomembni ohranjanje in razvoj lastne semenarske proizvodnje ter ohranjanje lokalnih rastlinskih genskih virov.

 

Razporeditev pravic porabe

Vlada RS je na podlagi 74. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo izdala Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa zaradi epidemije COVID-19 in določila, da se sredstva za izvajanje odloka zagotovijo iz splošne proračunske rezervacije.

Pravice porabe za ta namen se razporedijo iz proračunske postavke 200100 - Sredstva iz naslova dodatnega zadolževanja - COVID-19, v višini dejansko odobrenih zahtevkov upravičencev v skupni višini 829.761,80 evrov.

Razporeditev pravic porabe

Vlada RS je na podlagi 74. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo izdala Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije COVID-19 in določila, da se sredstva za izvajanje odloka zagotovijo iz splošne proračunske rezervacije.

Pravice porabe za ta namen se razporedijo iz proračunske postavke 200100 - Sredstva iz naslova dodatnega zadolževanja - COVID-19 v višini dejansko odobrenih zahtevkov upravičencev v skupni višini 2.934.111,54 evrov.

Iskalnik