Mednarodno priznani arhitekt dr. Jure Kotnik predstavil strokovno utemeljitev Uredbe o zelenem javnem naročanju za uporabo lesa v javnih stavbah
Ponovna uvedba uredbe je pomembna tudi iz okoljskega vidika, saj lesena gradnja znižuje emisije toplogrednih plinov. Če bi v Evropi povečali delež novo zgrajenih hiš iz lesa samo za 10 %, bi to na letni ravni prispevalo k 25 % znižanju količine CO2, predvidene s Kjotskim protokolom.
V četrtek, 11.6.2020, je na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo potekala predstavitev, ki so se je udeležili predstavniki ministrstev (MGRT, Direktorat za lesarstvo in MKGP, Direktorat za gozdarstvo in lovstvo) in gospodarstva - lesne industrije (Arhitektura Jure Kotnik, Marles hiše Maribor) na temo spremembe Uredbe o zelenem javnem naročanju. Udeleženci so razpravljali o možnostih razširitve obsega predmetov javnega naročanja, ki jih uredba zadeva še na stavbe splošnega družbenega pomena in stavbno pohištvo.
Po uvodnem pozdravu je priznani arhitekt dr. Jure Kotnik predstavil strokovno mnenje in analizo deleža lesa in lesnih tvoriv v stavbah splošnega družbenega pomena, ki ga je pripravil skupaj z arhitektom prof. Janezom Koželjem. Po pregledu volumskih parametrov posameznih delov stavb ter prikaza vrednosti in možnih variacij različnih gradiv na modelu tipične javne stavbe je razvidno, da je mogoče doseči 30% in celo večji delež prostornine vgrajenih materialov iz lesa in lesnih tvoriv, četudi bi bila celotna nosilna konstrukcija in fasada iz materialov, ki ne sodijo med omenjene materiale.
To dokazujejo tudi primeri dobrih praks tako v tujini kot pri nas. V Franciji na primer vlada do leta 2022 načrtuje uveljavitev trajnostnega zakona, ki bo zagotovil, da bodo vse nove javne zgradbe zgrajene iz vsaj 50 % lesa ali drugega naravnega materiala. Največ lesenih stavb medtem v Sloveniji najdemo na področju športa (dvorane) in šolstva (vrtci, šole), imamo tudi primere stavb, zgrajenih iz lesa, ki je v celoti narejen in certificiran v Sloveniji.
Dr. Kotnik tako ugotavlja, da lahko glede na tehnično znanje, možnosti izvedbe in upoštevajoč finančne učinke, ki so znotraj polja gospodarnosti, zahtevan delež enostavno dosežemo, zato ni strokovnih zadržkov za spremembo uredbe. Z vključitvijo stavb splošnega družbenega pomena v predmetno uredbo bi nadalje prispevali k zmanjševanju negativnih okoljskih vplivov in porabe energije ter podprli krožno gospodarstvo in rabo nizkoogljičnih materialov. Povečanje rabe lesa v stavbah bi torej pomenilo napredek v prizadevanju za bolj zdravo, trajnostno ozaveščeno družbo.
Direktor Direktorata za lesarstvo, g. Danilo Anton Ranc je nato izpostavil, da je imela prvotno sprejeta uredba v 10 letih njene veljave že veliko pozitivnih učinkov na povečanje vgradnje lesa in na povečanje števila proizvajalcev lesenih objektov, zato lahko z omenjeno dopolnitvijo uredbe ponovno pričakujemo večje zanimanje investitorjev za leseno gradnjo in večje vlaganje lesarskih podjetij v proizvodnjo polizdelkov oz. konstrukcijskega lesa za gradnjo lesenih stavb. S tem se ustvarja primerno gospodarsko okolje in spodbuja lesna industrija, ki je za Slovenijo strateškega pomena.
Udeleženci so se na koncu strinjali, da je potrebno nadaljnje prizadevanje, da bi v obseg stavb, ki jih uredba zadeva, ponovno vključili tudi stavbe splošnega družbenega pomena (stavbe za kulturo in razvedrilo, muzeji, arhivi, knjižnice, stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, stavbe za zdravstveno oskrbo in stavbe za šport) ter na novo vključili še stavbno pohištvo (okna in notranja vrata).