Minister za kulturo je na 5. redni seji NSK seznanil z nekaterimi smernicami kulturne politike za prihodnost, kot so reševanje prostorske infrastrukture obeh arhivov, tako Arhiva RS kot Pokrajinskega arhiva v Mariboru, gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice ter reševanje prostorske problematike SNG Drame Ljubljana. Izpostavil je pripravi Zakona o vlaganjih v kulturo, v okviru katerega se bo reševalo tudi spodbujanje pokroviteljstva in donatorstva, ter Zakona o samozaposlenih v kulturi. Poudaril je, da je bilo prvo obdobje njegovega ministrovanja pod vplivom težkih okoliščin, ko je zaradi zaščite zdravja oz. protikoronskih ukrepov obstala vsa Slovenija, z njo pa tudi velik del slovenske kulture. Minister ugotavlja, da je bila na področju kulture povzročena škoda, ki pa po njegovem mnenju morda celo ni tako velika, kot se marsikje poudarja, vsekakor pa si bo prizadeval, da bi bila v nadaljevanju čim manjša, kar pa je seveda odvisno tudi od morebitnih nadaljnjih valov okužb.

V nadaljevanju je spregovoril tudi o izvajanju Zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe RS v kulturi (t.i. »kulturni evro«) in dejal, da si bo prizadeval za realizacijo t. i. kulturnega evra, kar močno podpira tudi NSK, in sicer kot nujnega vira, ki pa ne bo mogel razrešiti vseh problemov v kulturi, a nekatere zagotovo bo. NSK je tako Ministrstvo za kulturo kot tudi vsa ostala ministrstva pozval k doslednemu izvajanju novele zakona o obveznem deležu za umetnost v javnih investicijah, ki v prihodnosti lahko predstavlja pomemben vir za nakupe umetniških del, saj se po doslej dostopnih informacijah določila te novele zakona ne izvajajo. Poleg tega NSK poudarja, da je kulturo potrebno čim bolj učinkovito vključiti tudi v razvojne politike v prihodnji finančni perspektivi.

Na povabilo NSK se je seje udeležil tudi ekonomist prof. dr. Marko Jaklič, med drugim tudi član posvetovalne skupine za pripravo vladnih kriznih ukrepov. Dr. Jaklič ugotavlja, da t. i. »zategovanje pasu« trenutno ni pravi ukrep za izhod iz krize oz. za reševanje javnih financ, zato tovrstnih ukrepov ne priporoča za področje kulture, in sicer ne ob napovedanem jesenskem rebalansu proračuna za leto 2020, pa tudi v letu 2021 ne. Sicer pa dr. Jaklič opozarja na delikatno desetletje, ki je pred nami, ko ne bo pomembno samo to, da investiramo, temveč da to počnemo preudarno. Poudarja, da je za prihodnost kulture pomembno intenzivnejše medresorsko sodelovanje in povezovanje sektorja z ostalimi dejavnostmi, predvsem z gospodarstvom, izobraževanjem, znanostjo; kulturo vidi kot pomemben segment v razvoju slovenske družbe, in sicer tudi v luči njenih ekonomskih učinkov, na kar med drugim opozarja pravkar objavljena Statistična analiza stanja kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji 2008–2017.

NSK ugotavlja, da se razlika med kulturo in drugimi sektorji, recimo turizmom, pojavlja že na ravni samega poimenovanja, ko so krizni ukrepi pri kulturi poimenovani kot »pomoč kulturi«, pri nekaterih drugih panogah pa kot »ohranjanje delovnih mest«. NSK se zaveda, da bo položaj t. i. kulturnega in kreativnega sektorja vsaj nekaj let izjemno občutljiv, saj sektor še vedno ne sodi med tiste, ki spet lahko delujejo s polnimi kapacitetami, zato podpira vsa prizadevanja in ukrepe po ohranjanju delovnih mest in programov tudi na področju tega sektorja. Kot podporo kulturnemu sektorju NSK predlaga, da bi država subvencionirala bone za obisk kulturnih prireditev ali nakup knjig, revij, časopisov, nosilcev zvoka itd.

Na seji so bili navzoči: prof. dr. Vasko Simoniti, minister za kulturo, prof. dr. Marko Jaklič, Ekonomska fakulteta, dr. Breda Mulec, vodja kabineta ministra za kulturo, ter člani NSK (Uršula Cetinski, predsednica NSK, Mitja Čander, Jurij Krpan, prof. Marko Vatovec, dr. Maša Jazbec, Iztok Kovač; opravičeno je bil odsoten dr. Andrej Gaspari) ter sekretarka NSK Barbara Videnšek.